Preberite tudi včerajšnji tekst 73. Berlinale: Zimskega spanja je konec. Tschüssi (und hallölle) aus Berlin! (17. 2. 2023).

Film Prišla je k meni (She Came to Me), celovečerec šestdesetletne ameriške pisateljice, scenaristke in neodvisne režiserke Rebecce Miller je včeraj doživel svetovno premiero na Berlinalu. Millerjeva snema pretežno po svojih scenarijih in zgodbah in tudi za ta film je scenarij napisala sama. Na filmskih likih je delala več let in mislim, da ji je z odlično igralsko zasedbo uspel zanimiv preplet zgodb, ki odlično pripeljejo film do konca.

Prejela je že številne filmske nagrade. Na festivalu Sundance je bil nagrajen njen prvenec Angela (1995), za romantično dramo Osebna hitrost (Personal Velocity, 2002), posneto po njenih kratkih zgodbah, je prav tako na Sundanceu prejela veliko nagrado žirije ter nagrado za najboljšo fotografijo.

Jabolko ne pade daleč od drevesa

Njen talent ni naključje, saj jabolko ne pade daleč od drevesa: Rebecca Miller — lady Day-Lewis (po možu sir Danielu Day-Lewisu, angleškem igralcu —, je hčerka znamenitega ameriškega dramatika Arthurja Millerja in avstrijske fotografinje Inge Morath (njegove tretje žene). Romantičnih komedij se je lotila najprej s filmom Burno življenje Pippe Lee (The Private Lives of Pippa Lee, 2009), posnetem po svojem romanu, pozneje pa z morda še boljšim Maggie ima načrt (Maggie’s Plan, 2015), ki smo ga videli tudi v Kinodvoru.

Moram priznati, da sem šla film gledat malce skeptična, saj se mi je glede na zasedbo zdel morda preveč holivudski. Toda zgodba se začne gladko razvijati, se še bolj prepleta in lepo teče do konca. Veliko pripomore tudi glasba.

Kaj lahko pričakujemo v filmu?

Ustvarjalna kriza opernega skladatelja Stevena (Peter Dinklage), ki ostane brez ustvarjalnega navdiha, vpliva tudi na odnos z njegovo ženo Patricio (Anne Hathaway). Ta je nevrotična terapevtka, obsedena s čistočo. Najbolj se sprosti ob čiščenju. Ko moža tako nekega dne skoraj napodi na sprehod s psom — da bi ga morda navdihnil —, on zaide v temačen lokal, kjer naleti na kapitanko ladijskega vlačilca Katrino (Marisa Tomei).

Katrina trpi za odvisnostjo od romantike in osvojene moške vodi v svoje ljubezensko gnezdece na svojo ladjo. Tako tudi labilnega Stevena … — toda zanj ima ta korak odločilne posledice …

Tukaj je še Julian (Evan Ellison), 18-letni Patriciin sin iz prvega zakona. Julian ima punco, ki je hčerka Poljakinje Magdalene (Joanna Kulig), ki dela pri Julianovih starših kot čistilka. In ko najde pri čiščenju njegove sobe gole fotografije svoje mladoletne hčerke, jih obupana pokaže svojemu partnerju (Brian d’Arci James). On pa dela kot stenograf na sodišču in je obseden od sodniških primerov. Zato začne razmišljati, da bi Juliana prijavil zaradi »zlorabe mladoletne pastorke«. Tako spremljamo nekakšno verzijo Romea in Julije s številnimi zapleti. Odlična glasba vso situacijo samo še bolj zaostri. Skladatelj Bryce Dessner — ki mu je pri nekaterih skladbah pomagal tudi Bruce Springsteen — je odlično opravil svoje delo.

Joanna Kulig

Poljska pevka in igralka Joanna Kulig, ki v filmu igra Poljakinjo Magdaleno, je bila na tiskovni konferenci še posebej ganjena. Morda se je spomnite po odlični vlogi v filmu režiserja Pawła Pawlikowskega Hladna vojna (Zimna wojna, 2018). Njen lik ni bil izmišljen kot drugi v filmu, je na tiskovki povedala režiserka, saj osebno pozna veliko priseljencev, tudi poljskih, zato ta narodnost ni nek kliše. Sledile so priprave na film, veliko sta se pogovarjali in v enem tednu tudi bolje spoznali. Ker je bila Joanna Kulig sama šest mesecev priseljenka v Ameriki, ji je bila vloga tem bližje, saj tako njej kot njenemu liku v filmu ni bilo vedno lahko. Ekipi je hvaležna za podporo, saj je pri štiridesetih doživela svoj prvenec v Ameriki. Sama pa dojema film kot lepo povezavo med Ameriko in Evropo, ki jo kot Poljakinja ponosno zastopa.

Sean Penn in Zelenski

V četrtek dopoldne se pred večerno otvoritvijo razširila novica, da bo prisotne pred projekcijo filma Rebecce Miller po videu zvezi nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. Prenos je bilo mogoče spremljati na internetni strani Berlinala in na YouTubu.

Pred Zelenskijevim nagovorom pa je na oder stopil igralec in režiser Sean Penn, ki je v sekciji Berlinale Special včeraj premierno predstavil svoj dokumentarec Superpower. Penn je hotel posneti film o Zelenskem oz. o njegovi poti od igralca in standup komika do predsednika države, vendar je načrte preprečila vojna. V Ukrajini se je Penn mudil tik pred začetkom vojne lani februarja in se sestal z Zelenskim dan pred ruskim napadom (24. februarja 2022). Pred kratkim se je spet vrnil iz Kijeva in povedal, da ima ukrajinski narod še vedno močno voljo kot na začetku vojne in da se v tem smislu ni nič spremenilo.

Ko se je po Pennovem nastopu pojavil Zelenski na velikem platnu Berlinale Palasta in pozdravil prisotne, je v dvorani požel stoječe ovacije. Povedal je, da morata film in kino premikati meje in da ob vojni ne smeta ostati ravnodušna. Omenil je film Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin, 1987), ki da je anticipiral padec zidu in združitev Nemčije. Žal pa je po njegovem danes Rusija tista, ki postavlja zid med Ukrajino in Evropo, »zid med svobodo in suženjstvom« oz. »med civilizacijo in tiranijo«. Zato morata umetnost in kultura odgovoriti na vprašanje, na kateri strani želita biti. Ne smeta se distancirati od politike.