Radiotelevizija Slovenija je včeraj dobila novega prvega človeka institucije. Predsednika uprave. RTV agonija je trajala mesece in mesece in še traja. Zadnje leto sta se politika in stroka — no, druga bolj malo — ukvarjali z novim zakonom, z upravljanjem in urednikovanjem, vodstvom, pa z nadzornimi organi institucije in različnim razumevanjem zakonskih okvirov.
Živimo v času, ki je za medijsko krajino res dinamičen in problematičen. Tako v Sloveniji kot po vsem svetu. To je čas izjemnega vzpona umetne inteligence, čas ugašanja tradicionalnih medijev, čas novih medijskih (televizijskih) akterjev na slovenskem trgu in znatnega padanja televizijskega občinstva.
Toda nekako je videti, da smo se v naši slovenski oazi distancirali od samega medijskega dogajanja, od pričakovanj občinstva in od zmanjšanih proračunov in se namesto tega lotili vodenja in nadzorovanja medijske hiše.
Glava
Ob dogajanju na RTV Slovenija smo tako v medijski hiši kot zunaj nje pogosto slišali, naj se končno že nekaj zgodi. Toda proces spreminjanja zakona in iskanja vodstva institucije je zasenčil vse tisto, kar je glavno poslanstvo hiše — in to je ustvarjanje kakovostnih vsebin v interesu javnosti.
Seveda je pomembno, da ima institucija glavo, ki daje organizaciji stabilnost in jo usmerja. Vendar takšna ali drugačna glava ne zagotavlja strokovnosti posameznikov, ki program ustvarjajo. Verodostojnost in kredibilnost programa slonita na ljudeh. Standardi in etični kodeks seveda morajo biti zapisani črno na belem, saj je to okvir, ki se ga producenti vsebin morajo držati. A še nobena pravila niso bila napisana tako, da v njih ne bi kdo našel luknje. Program ustvarjajo ljudje in se pod producirane vsebine tudi podpisujejo.
Množica posameznikov
RTV Slovenija ustvarja množica posameznikov. Mnogi to delajo zato, ker verjamejo v pomembno vlogo javnega servisa. Mnogi tudi ljubijo svoj poklic in ga opravljajo z žarom, srcem, odgovornostjo. Predvsem pa mnogi verjamejo, da brez javnega servisa ni resne demokracije. Na RTV delajo zato, ker verjamejo v novinarstvo, ki izumira. Tudi zato delajo na RTV, ker lahko ustvarjajo kakovostne vsebine, pa čeprav za plače, ki veljajo v javnem sektorju. Ker tudi verjamejo, da nekdo mora bdeti nad politiki. Na RTV so zato, ker se zavedajo, da državljani potrebujejo objektivne informacije.
Distanca
In vsa ta množica urednikov in novinarjev ustvarja vsebine. Tako kot sami menijo, da je prav. Tako so delali včeraj, tako delajo danes in tako bodo delali tudi čez čas, ko bo v polnosti delovala nova uprava. Delali bodo, kot mislijo, da je prav — ali pa tega ne bodo delali. In žal se je njih v vseh razpravah prezrlo. Nova uprava bo določila programsko in poslovno strategijo, zastavila programsko shemo — toda vsak prispevek, vsaka reportaža, vsaka oddaja bo še vedno nastajala kot delo ustvarjalcev, ki obvladajo svoj poklic ali pa ga ne obvladajo.
Tokratni prvi mož RTV prihaja iz hiše. To je lahko prednost, saj ustvarjalni proces pozna. Po drugi strani pa bi bilo dobro, če bi imelo vodstvo distanco in skrbelo za to, da organizem deluje s polno paro in kot celota. Tako, da bi vsak plačnik RTV prispevka vzel to hišo za svojo.