“Tehnične ovire v glavah”: Tudi Prešerna so cenzurirali, mar ne?

8.2.2016 / 06:10 Komentiraj
Letošnji 8. (7.) februar si bomo zapomnili po izjavi režiserja proslave, da ga je kulturni establišment grdo cenzuriral.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Mare Bulc, avtor koncepta in režiser Prešernove proslave, je po direktnem prenosu iz Cankarjevega doma denunciral Upravni odbor Prešernovega sklada in Ministrstvo za kulturo, da so njega in druge ustvarjalce oz. vsebino proslave cenzurirali.

Izjavo je prebral v preddverju CD v živo na 1. programu TV Slovenija.

Toda o tem več pozneje.

Predvečer praznika, torej Predprešernov dan pa bo šel anale tudi po tem, da je Janez F. Janša obesil na Facebook odkritje, da je 7. kitica Prešernove Zdravljice “preambula Komunističnega manifesta s Čebin” in da so jo — leta 1994, “na predlog LDS in SD” — za himno razglasili “v nasprotju z ustavo”.

Da ne bo pomote: tisti “F.” v “Janez F. Janša” je mišljen kot “fanatik”.

Demontaža države

Na problem 7. kitice kot slovenske himne je že pred več kot petimi leti opozarjal Boris Pahor v intervjuju v Sobotni prilogi Dela. Mojo analizo Zdravljice v luči Pahorjevih upravičenih pomislekov si lahko preberete tukaj.

Slovenijo je morda res treba resetirati, toda Janševa najnovejša protikomunistična insinuacija je ekstremna in hudobna demontaža države, začenši pri himni — kakršnakoli že je, četudi je 7. kitica res klišejsko, populistično selekcionirana.

In to na sam Prešernov dan. F. tudi kot fuj.

Proslava

Toda pojdimo nazaj na proslavo.

Nikoli ne bomo vedeli, kakšna bi bila, če bi avtorju koncepta in režiserju pustili proste roke. A to, kar smo videli, v umetniškem smislu ni bilo kdo ve kaj. Videli smo tipično, na prvi pogled korektno, a nevznemirljivo osmofebruarsko rutino. Ta se je zdela izvirna ravno toliko, kolikor si nobene od prejšnjih nismo po ničemer zapomnili in jih iz leta v leto pač ne moremo primerjati.

Ali naj zdaj po Bulčevi obtožbi za to krivimo predsednika UO Prešernovega sklada in ministrico za kulturo JBM? To bi bilo zelo praktično, a Bogataj cenzuro že kategorično zanika.

Moj Bog! Po mojem vam že 25, 30 let razlagam, da so te proslave brez veze in da lahko zaradi mene pripeljete Boba Wilsona in Philipa Glassa, pa niti Prešeren on the Beach ne bi nič bolje izpadel.

It’s the Slovenian culture, stupid!

Smešenje Slovenije?

Seveda ni bilo nobeno presenečenje, da je prav Nova24TV.si tako rekoč v realnem času objavila članek s senzacionalistično zavajajočim naslovom Na proslavi ob Prešernovem prazniku slovenska himna v arabščini — z naslednjo pripombo: “Na družabnih omrežjih so se glede na aktualno dogajanje po svetu že vsuli komentarji. Mnogi med njimi menijo, da gre za smešenje Slovenije in slovenskega jezika.”

To so si gladko izmislili. Na družbenih omrežjih se ni dogajalo nič takega in nič posebnega. Na Twitterju so se skoraj vsi ukvarjali z Radijsko bitko (whatever), z. t. k. #radiobattleSI, na FB pa je Janša pridno nabiral lajke.

Dokler jih ni začel nabirati Bulc.

Zdravljica v bosanščini

Najbolj subverzivna umetniška točka Prešernove proslave pa ni bila Zdravljica v arabščini, temveč v bosanščini. Vsaj zame je bil to highlight proslave — tako v glasbenem smislu kot tudi vsebinsko in že kar konceptualno.

Med tujejezičnimi izvajalci, ki so izvajali glasbene adaptacije Zdravljice na besedilo, prevedeno v tuj jezik — arabski, angleški, japonski, makedonski… — je skratka briljiral Damir Avdić, bosansko-slovenski solo kitarist. Njegov nastop je izpadel zelo subverziven za tiste, ki vejo, da se je moral prav Avdić pred časom neprijetno soočiti s slovensko birokracijo. Na upravni enoti so namreč po neki absurdni matematični metodi izračunali, da zasluži manj kot v resnici zasluži, in mu kljub družini v Sloveniji niso hoteli podaljšati dovoljenja za bivanje.

Zdaj pa je lahko kot kak star hendrixovski panker žagal slovensko himno na kitaro v ksiht kulturnemu establišmentu, medtem ko so oni tam v parterju in na balkonih rožljali z nakitom. Privoščil sem Avdiću in zraven še užival.

Poproslavni post festum

Režiser proslave, ki trdi, da so njega in druge ustvarjalce cenzurirali, bi lahko bil bolj specifičen. Pravi, da je “vztrajal do konca”, čeprav “se [ni] več počutil kot režiser, temveč kot izvršitelj idej in popravkov UO Prešernovega sklada in Ministrstva za kulturo”. Njegovi naročniki po njegovih besedah njegovega koncepta “niso prepovedali, temveč [so ga] problematizirali”.

Mare Bulc še pravi, da so ga “ustrahovali z odpovedjo”, ga “po šestih tednih dela” res odslovili “brez obrazložitve”, vendar so ga že naslednji dan reangažirali, češ, šlo je za “napako”. Etnolog Bogataj in vodilni slovenski ekspert za quaint/craft kruhe naj bi odslovil tudi “enega od ključnih nastopajočih”.

Nazadnje pa je Bulc pripomnil, da “tehnične ovire niso samo na mejah, ampak tudi v glavah”. Ta se mu je res posrečila.

Ves ta Bulčev poproslavni post festum je izpadel kot dobro zrežirana kulturniška akcija, ki bi jo znal v starih časih z malo več umetniškega presežka uprizoriti kakšen Živadinov.

Toda zdaj živimo v časih medijskih presežkov. Bulčeve diverzantske akcije seveda ne bi moglo biti brez suporta Televizije Slovenija. Kulturni novinarki Meti Česnik vse pohvale, da mu je dala airtime. Po dolgem času smo od nacionalke dočakali potezo, ki dokazuje, da njihovo novinarsko delo ni vedno kola… — pardon, kooperacija s politiko.


Posnetek izjave Mareta Bulca si lahko ogledate na tej povezavi, posnetek celotne proslave pa na tej.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE