Virus zika ni najhujši, je samo najbolj popularen

9.2.2016 / 06:10 Komentiraj
Virusi so bili, so in bodo. Mediji nam samo servirajo nove in nove odmerke groze. Ta hip je svetovni igralec št. 1 zika.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Imamo različne strahove: bojimo se pajkov, kač, črnih mačk, gluhe loze, nekateri tudi svoje sence. Seveda so ljudje, ki se ne bojijo ničesar. Nikogar pa ni, ki bi bil neranljiv (če ni bog). Tudi Ahil je plačal svojo drzno bojevitost, čeprav je bil ranljiv samo malo in še to na peti.

Bojimo se tudi majhnih bitij, ki nosijo še manjša bitja — recimo klopov —, pa kljub temu rinemo v gozdove. Tu in tam se cepimo proti klopnemu meningoencefalitisu, čeprav ne vemo, kako hudi so stranski učinki, in porabimo na tone repelentov.

Z globalizacijo in velikimi logističnimi premiki neizmernih količin dobrin — brez katerih bi morda celo lahko shajali —, se po svetu selijo tudi majhna bitja: virusi, ki potrebujejo za obstanek živo telo. Potujejo s turizmom, z vetrom, z izdelki. Vrste se mešajo in spreminjajo epidemiološko sliko sveta. Včasih tudi namerno, bi rekli zagovorniki teorij zarot.

Tata zica

Mediji nam neprestano ponujajo nove in nove odmerke groze. Ta hip je svetovni igralec številka 1 virus zika. Virus spada v družino virusov, ki jih prenaša komar Aedes aegypti, ki pika tudi podnevi. Virus je dobil ime po gozdu Zica v Ugandi, kjer so ga izolirali leta 1947. Pred časom se je začel širiti v Francoski Polineziji in Latinski Ameriki.

Resnična panika pa je zajela svet ob novici, da so v predelu Brazilije začeli povezovati povečano število novorojenčkov z mikrocefalijo prav z virusom zika. Obstaja resen sum, da je virus, ki ne povzroča hudih težav in izzveni v tednu dni ali podobno, povzročitelj trajne poškodbe in omejenega razvoja možganov in lobanje pri otrocih mater, ki so se med nosečnostjo okužile.

Pravkar pa so odkrili, da se zikec prenaša tudi s spolnimi odnosi.

Virus je prizadel celo blagovno znamko avtomobila indijskega koncerna Tata. Kdo bi se še hotel voziti z avtom znamke zica?

Virusi in moralni zadržki

Bil sem ponosen, ko sem v šoli končno dobil norice, ker so jih pred menoj imeli že skoraj vsi. Trenutni pregled dnevne doze medijev po svetu priča, da imajo mediji podobne osnovnošolske vzgibe: hvala bogu en primer tu, drug primer tam in vsi smo in.

Virus zika se nosi in se bo nosil še nekaj dni po olimpijskih igrah v Braziliji, potem pa se bomo obrnili k naslednji, še grozljivejši zadevi — če ne bo medtem že trkala na vrata 3. svetovna vojna.

Širjenje zikca je nedvomno resen problem, vendar je malo preveč osvetljen. Zaslepil je namreč jasen pogled na druge, že znane grožnje kot so malarija, denga, rumena mrzlica, sladkorna bolezen, debelost, alkoholizem, odvisnosti od drugih opojnih snovi, HIV. Strinjamo se, da je virus HIV nekaj slabega, vendar je hkrati načel vrsto zadrtih moralnih tabujev o tem, kdo in kako se lahko z njim okuži.

Teologija osvoboditve

Kaj je posebnost virusa zika? Da ogrozi komaj rojenega Zemljana in ga zaznamuje za vedno, čeprav bi bilo nosečnost mogoče spremljati in pravočasno narediti splav.

Huda beseda! Si predstavljate ortokatoliške države, ki nasprotujejo splavu, četudi iz upravičenih zdravstvenih razlogov?

Južnoameriška teologija osvoboditve — tako rekoč socialnodemokratska teologija  —, nekoč tako obetavna, je za seboj pustila malo dobrega. Trda roka je pospravila reformistične teologe in prevratniško regijo nagradila s papežem.

Le zakaj se tega nisem spomnil prej? Mar si nista papež Frančišek in Obama podobna? Njune besede so sprejemljive, spodbudne, a nazadnje se nič ne spremeni. Razlika je le v tem, da je prvi bele polti, drugi pa temne, in da prvi vlada imperiju brez meja, drugi pa imperiju z mejami. Obama je dobil Nobelovo nagrado za tisto, česar ni naredil, Frančišek pa naj bi jo šele dobil.

Trdobučni moški

Trenutno je resen problem z virusom samo to, da se z njim lahko okužijo nosečnice in bi morale splaviti, a ne morejo opraviti splava, ker je prepovedan. Podobno kot pri virusu HIV gre za globoko etično vprašanje, kaj je prav in kaj ne in ali obstaja upravičen razlog, da je nekaj prepovedano — čeprav bi bilo dobro tako za nosečnico kot za plod.

Vedno je na voljo izhod v sili: lahko se prepustijo ilegalnim mazačem ali celo ginekologom, ki prikrito izvajajo prepovedano dejanje in ga drago zaračunajo že tako ali tako revnim ženskam, ki tvegajo moralno obsodbo in razne zdravstvene zaplete.

Kaj pa moški? Mar niso najmočnejši del volilnega telesa, politike, ekonomije? V takih trenutkih pogledajo stran in problem izgine.

Takojšnje rešitve ni, to je res, vendar bo morala Svetovna zdravstvena organizacija izdelati načrt pomoči ženskam v prizadetih državah, kjer so na oblasti trdobučni moški.

Kaj pa alkohol?

Ob virusu sem naletel na zanimiv zapis na strani OZY. Joseph Spadafino, epidemiolog z arizonskega Ministrstva za zdravje, je bralce spomnil na to, da se v ZDA — in tudi po svetu, razen v muslimanskih deželah (moja osebna pripomba) — vsako leto rodi veliko otrok (v ZDA več kot 40.000) z okvarami, ki jih povzroči uživanje alkohola.

Razsežnost daleč presega sedanji obseg možganskih okvar zaradi virusa, ki nas zdaj straši. Toda, pravi Spadafino: če se okužbi z virusom zika težko izognemo — ker nas je pičil komar ali ga staknemo med seksom —, pa je z alkoholizmom čisto nekaj drugega. Alkoholu se lahko odrečemo, a tega ne storimo kljub znanstvenim dokazom.

Alkohol in tobak sta drogi, ki državi prinašata cekine v državne blagajne. Seveda bi jih država lahko dobila tudi drugod, ampak ljudi prepuščati vsakodnevnim omamam je pripravno: zanje radi dajejo denar in so pri tem še neuporabni za kakršenkoli prevrat. Če se že spravijo na koga, so to žena, otroci ali šibkejši okrog njih.

Odškodnine in dolgovi

Virusi so bili, so in bodo. Tudi pametni stroji jih bodo imeli, le da bodo drugačne vrste. Celo Stephena Hawkinga je zaskrbelo, da nas bodo pametni stroji že jutri premagali in ukinili našo nepopolno vrsto. Vendar se moramo tudi vprašati, ali bodo stroji lahko premagali tudi viruse, če bodo samo digitalizirana izboljšava človeške vrste.

Pravijo, da je največ ljudi doslej pokončal virus malarije, ne vojne — pa vendar se nam vojne zdijo tako grozljive. Malarija je tiha smrt, vojna glasna. Ker tudi vojna ni izključena: na mizi so nepredstavljivo visoki obrambni proračuni velikih držav. Še pred dvema letoma je članice Nata iz EU skrbelo, ker so se ZDA umikale na Pacifik. Brez skrbi, ZDA povečujejo evropski proračun za štirikrat! Denar bi lahko porabili na pametnejše načine, ampak vojaška industrija zahteva zaslužek in ga bo tudi dobila.

Velike, zadolžene države in kraljevine so svoje dolgove vedno poravnavale z vojno. Enim ni bilo treba plačati odškodnin, drugim vrniti dolgov.

In če pogledamo sliko zadolženosti in investiranja v vojno, potem je virus zika samo obrobna zadeva, ki je zares pomembna le za nosečnice in druge, pri katerih bodo šele odkrili resne in trajne posledice virusa.

Enega izmed virusov. Ne najhujšega, ampak ta hip nadvse popularnega.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE