Varovanje pred Požarom in drugimi deponijami

6.4.2016 / 06:08 Komentiraj
Nočem, da me pokvarjeni piarovci poskušajo utišati tako, da v usta nekompetentne ministrice polagajo nevredne stavke.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V zvezi z ministrico za kulturo že nekaj časa ne pišem več disclaimerjev. Upam, da je jasno, da imam proti njenemu delu premnoge pomisleke — strokovne, politične in zasebne.

Toda ko se po skoraj štirih leta dela v tujini vrnem domov v Slovenijo in berem njene izjave — no, vsaj videti je, da njene, ampak prav o tem nameravam pisati —, da se bo zaradi mojih domnevnih svetovalnih pogodb potopila Idrija, tedaj mi popustijo dobesedno vse zavore.

Na primeru poskusa direktne osebne diskreditacije bi rad pokazal, kako danes deluje vodilna ekipa ministrstva in kakšno vlogo pri tem igrajo domnevno profesionalni svetovalci za odnose z javnostmi in tudi mediji.

UNESCO in živo srebro

Naj začnem s tem, da sem ponosen, da so bili v času, ko je ministrstvo vodila Majda Širca, sam pa sem bil njen (nestrankarski!) državni sekretar, ustvarjeni pogoji za vpis idrijskega rudnika živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine in tudi za uspešno pridobitev norveških sredstev za obnovo topilnice.

Od takrat nisem imel z Idrijo opraviti ničesar. O tem lahko pričajo tako zaposleni v rudniku kot idrijski župan.

Petnajstega marca zjutraj (še v Dubrovniku) pa na Požareportu preberem, da naj bi “navezi okoli Stojana Pelka […] šlo predvsem za kontrolo nad proračunskim denarjem, ki bi se lepo pretakal z ministrstva za kulturo v Idrijo. Na Center za upravljanje z dediščino živega srebra [CUDHg] bi se potem lahko prisesali s številnimi zunanjimi storitvami, študijami, ocenami in vsem tem, kar gre zraven, opozarjajo naši viri.”

V nizu žaljivo lažnih trditev — žaljivih predvsem za inteligenco bralca — je najbolj absurdna ta, da naj bi grafološka analiza nekega anonimnega pisma dokazala, da je njegova avtorica moja partnerka in nekdanja generalna direktorica direktorata za dediščino Špela Spanžel.

Kot da je tabloidni portal javnost

Dokler zliva gnojnico Požar, ne reagiram. Včeraj pa v tedniku Reporter preberem, da ministrico za kulturo sprašujejo — in se pri tem perfidno sklicujejo na to, da so “zasledili v javnosti” (kot da je tabloidni portal javnost) —, ali “so v ozadju posla s slovenskimi rudniki v likvidaciji bolj ali manj prikriti interesi posameznikov, […] denimo zaresovcev Gregorja Golobiča, Stojana Pelka…”

Lahko razumem, da politično jasno profilirani tednik z veseljem vrta po koalicijski ministrici, ki z veliko vnema najeda po lastnih kolegih in premieru. Teže pa razumem, da se v odgovorih ministrice za kulturo najdejo stavki, ki so štirinajst dni prej luč “javnosti” ugledali na omenjenem tabloidnem portalu.

Takole namreč odgovori ministrica: “Težko bi komentirala ta imena. Videti pa je, kot da bi si določeni akterji v sodelovanju s politiko zamislili posel s slovenskimi rudniki v likvidaciji, ki ga poganja pohlep po namišljenih sredstvih, ki naj bi se zlivala v CUDHg.”

Ministričina ofenziva

Toda tu se sumljiva zgodba šele začne. Takoj zatem namreč sledi stavek, ki ga je taista ministrica izrekla v Delu pred tednom dni: “Tudi nekdanjemu poslancu Samu Bevku ne zmanjka teh idej.” In nadaljuje: “Posel naj bi se skrilo pod plašč Unescove kulturne dediščine in se ga izpeljalo prek “nepoučenega” kulturnega ministrstva.”

Moja ocena je, da je v ofenzivi, ki se jo gre ministrica proti (1.) vladnim sklepom, (2.) lastnim kolegom v vladi, (3.) predsedniku vlade in (4.) strokovnemu osebju z ministrstva, očitno dovoljeno prav vse. Tudi to, (A) da v njenem kabinetu z izdatno podporo plačanih svetovalcev najprej sestavijo seznam najbolj absurdnih obtožb in osebnih diskreditacij, (B) da se za lansiranje projektila uporabi najbolj priročen tabloid, ker se bo (C) že kje prijel katera od na ta način lansiranih trditev — morda katera v Delu, zagotovo pa kak več v Reporterju.

Tako pride v javnost dovolj materiala, da bodo na vsak poskus pojasnila — bodisi predsednice sveta javnega zavoda z na svetu verificiranim besedilom ali bivšega državnega sekretarja na zaklenjenem portalu — lahko le zamahnili z roko, češ: “Ja, seveda, saj vemo, kako je. Vidva kar lepo tiho bodita.”

Pokvarjeni piarovci

Ker ne pristajam, da me pokvarjeni piarovci poskušajo utišati tako, da v usta nekompetentne ministrice polagajo njihovega poslanstva nevredne stavke, bom tolkel nazaj in v njihovih besedah iskal ne le dokaze nevrednih dejanj, ampak tudi simptome njihove slabe vesti.

Ko torej pravite, gospa čisto nič spoštovana ministrica, “da se je pri tem pozabilo, da gre pri rudarskih dejavnostih in pri varovanju pred požarom in nezgodami v rudnikih za zahtevno strokovno dejavnost, saj se lahko z nestrokovnostjo ogrozi premoženje in življenja ljudi”, vam svetujem, da se pazite Požarja in tistih, ki vam uspešnost dokazujejo s tem, da vam kažejo pri njem plasirane besede, saj s tem v resnici ogrožate naša premoženja in življenja.

In ko pravite, da “ministrstvo za kulturo v sedanji obliki in s sedanjimi pristojnostmi temu seveda ni kos”, se lahko v celoti strinjam z vami. Toda prav to je vaš veliki politični in osebni problem: da se ne zmorete ubraniti pred skušnjavo zlorabe Požarjev v politiki.

Glede vaše izjave, “da se je pozabilo na potrebe kulture, ki bi jo posel s slovenskimi rudniki v likvidaciji in ostalimi deponijami v Sloveniji, kar bi bil zagotovo naslednji korak v tej zgodbi, zagotovo ogrozil tudi finančno”, pa vam svetujem, da raje prihranite nekaj financ pri tistih, ki so vam sposobni v isti stavek dati “rudnike v likvidaciji” in “ostale deponije”. Skupaj z njimi namreč sodite na deponijo zgodovine.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE