Človek in obraz: dovolj za zgodbo, dovolj za cel film

16.4.2016 / 06:08 Komentiraj
Kaj napisati o filmu Mama Vlada Škafarja? Ne vem, kompliciram. Navdušena sem in nimam distance. Potem bi pa kar pesnila.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vlado Škafar dela filme, ki si jih ne znam vedno do konca razložiti. Razprostre filmsko poezijo, ki nekatere morda muči, druge zapeljuje in pomirja z dolgimi kadri, tišino, zgodbo pomnoženih pomenov.

Meditativnost in zagonetnost sta pri Škafarju že pregovorni. Tišina tudi. Najav in novinarskih materialov pred ogledom filma ne berem. Grem totalno neinformirana in se prepustim.

Filmska pisma

Škafar je bil programski vodja Slovenske kinoteke in publicist, njegov prvi film je bil kratki Stari most (1998), sledili so Nočni pogovori z Mojco (2008) in pet celovečercev. Peterka: Leto odločitve (2003) je bil prvi. Toliko bolj nenavaden, ker ga ni zanimala športna plat, temveč človek za smučeh. Naslednji, Otroci (2008), me je spravil v tih, silovit, očiščevalen jok. Nekakšna filmska pisma so bila sestavljena iz intimnih pogovorov o življenju. Od otrok do starejših ljudi. Spomini, želje, refleksije, hrepenenja so bile teme ob domačih filmih in fotografijah sogovornikov.

Otroke so oglaševali kot film o nedolžnosti, njeni izgubi in o možnosti, da jo znova najdemo. Ne bi se mogla bolj strinjati.

Spravljiva maša

Nič v njegovih filmih ni patetično, razčustovano, energetsko v smislu karme, avre in podobnih popularnih preproščin. Nekako nas pusti, ne določa nas, ne usmerja, ne polemizira z nami, ne vsiljuje nam stališč ali pogledov. Ko sedim v temi kina in gledam njegove filme — ker to res niso filmi, ki bi jih gledala na računalniku ali televiziji —, me pomirja in sprošča, četudi se na začetku presedam. Spravljiva maša in mir, ki očitno še biva nekje v meni.

Sledila sta Oča (2010) ter Deklica in drevo (2012). Oča je bil prvi slovenski film, ki je bil sprejet v program mednarodni teden kritike na beneški Mostri. Prikazan je bil na več kot 50 festivalih po vsem svetu in prejel posebno nagrado Aleksandra Sokurova na festivalu Voices v Vologdi. Deklica in drevo pa je bil film, ki sta ga polnili Štefka Drolc in Ivanka Mežan. Poleg dolge, bogate igralske kariere ju druži večna iskra mladih oči.

Vida Rucli v vlogi hčerke v Škafarjevem filmu Mama. — [Fotografija: Gustav film/Transmedia.]

Nataša Tič Ralijan ne igra. Ona to je.

Mama je — citiram — “filmska pesem o mami in hčeri”. Natančneje, v ospredju sta hči in mati, bolj malo pa gre za njuno interakcijo, njun odnos. Hči ima samouničevalne težnje, mati se očitno poigrava z idejo, da jo odpelje v komuno. Toda namesto tega si omisli svojo komuno. V odročni vasi. V tišini.

Film se konča s prelepim prizorom. Na rečnem otočku hči okrasi suho vejo, jo obda s kamni, se uleže ob rešilno bilko svoje mrtve narave, kamera pa se oddalji visoko v nebo od te slike. Otoček je v obliki srca. In postaja vse manjši, dokler se kamera ne začne spuščati spet k reki.

Bolj kot o njunem odnosu je to film o mami. Kot pove že naslov. Mame so kradljivke in uničevalke sanj. Nekaj v tem smislu se med filmom izpiše na platnu.

Vmes vidimo mamo — igra jo odlična Nataša Tič Ralijan: čeprav se mi v tem primeru zdi beseda igrati premalo, ker ona to je —, kako se smeje, pogovarja na plaži, igra z deklicami.

Ona (Nataša Tič Ralijan) ni mati, ki bi za svojo hčerko naredila vse, jo postavila pred svet in svoje življenje. Ni slovenska mati, da skrajšam. — [Fotografija: Gustav film/Transmedia.]

Sanje, želje in spomini

Film je mamino potovanje k svetlobi, odrešitvi. Morda hčerka res obstaja, morda so vse samo sanje, morda spomin. Prizor, ki spodmakne zgodbo in gre morda v prid tej ugotovitvi, je tisti, ko mama leži na travniku. Vmes se hči prikrade v kader in v istem trenutku izgine. V materini drži ni prav nič materinsko požrtovalnega, krčevitega, posesivnega, “vse za hčerko” skrbnega. Ona ni mati, ki bi za svojo hčerko naredila vse, jo postavila pred svet in svoje življenje. Ni slovenska mati, da skrajšam. Seveda zanjo skrbi, ji kuha in piše, zaradi nje joče, njena podoba ji mehča obraz. Omogoči ji zdravljenje v naravi, pa vendar sta vsaka zase.

Toda po drugi strani ne vem — kar me v bistvu sploh ne moti —, kaj je res in kaj ni. Gre za sanje, želje in spomine. Film vsekakor ustreza Vladovi navedbi, da ga bolj zanimajo zgodbe v človeku kot pa tiste okrog njega. Človek in obraz sta pri njem dovolj za zgodbo. Za cel film.

Po odjavni špici filma Mama se Škafar pokloni vsem filmskim junakom svojih filmov. Vsi skupaj stojijo okrog pevskega zbora. Samo so — in mama samo sije.

Kot primorska burja

Škafarjevi filmi so neklasični. V filmskih prijemih, naraciji, oznakah. Čez mene grejo kot primorska burja. Malo me motijo, da se presedam, in me božajo, na koncu pa me prevetrijo.

Zame je Vlado Škafar najbolj srčen in pogumen filmski človek. Če ne celo edini. Ne ugaja, ne razlaga, samo naredi nekaj in nas prepusti tihemu sobivanju in notranjim dialogom s spominom, ljubeznijo, poezijo, slikami, prizori, meditacijo. Naredi to, kar se mu po neki notranjih vzgibih zdi nujno in možno. Izsanja svet obrazov, narave in časa, ki je tako lahek in neoprijemljiv, da je popolnoma nepomemben.

No, v bistvu je vseobsegajoč in zelo redko tu in zdaj. Pa vendar je tudi tu in zdaj.

Vem, kompliciram. Ne morem se odločiti. Navdušena sem in nimam distance. Potem bi pa kar pesnila.

Če se po filmu lotimo dekonstrukcije, se sprašujemo, kaj je avtor mislil, kako smo ali nismo razumeli. Vsak navrže svoj pomislek, manko, nerazumevanje, očaranost, čudenje. To mi vedno pušča breztežen občutek svobode. Ne tiste, ki bi me vodila v motivacijsko “vse je mogoče” mantro, ampak v bolj spravljivo “vse je, kot mora biti”.


Mama. Režija: Vlado Škafar. Igrajo: Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli, Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza. Kamera: Marko Brdar. Montaža: Jelena Maksimović, Vlado Škafar. Produkcija: Gustav film, Transmedia, SCCA/pro.ba, Arch Production. Dolžina: 93 minut.

Film je predpremierno na sporedu od 12. do 19. aprila 2016 v Kinodvoru. V rednem sporedu bo jeseni. Vstopnice po 3,80€–5,30€.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE