DJane Tereza vrti muzko na Metelkovi: “To, motherfucker!”

23.5.2016 / 06:08 1 komentar
Brez česa bi težko živela, če pustimo te osnovne stvari kot pivo pa gandža? Brez muzke. Ampak s tem se ni za zajebavat.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Da se z muzko ni za zajebavat, sem prvič dojela tam enkrat leta 88. Neki mi je blo dolgčas, pa sem zaplenla fotru une njegove stare TDK kasete, k jih je mel še iz Londona. Jaz sem sam vidla, da piše Patti Smith gor in odločla, da je to ziher dolgčas. In fukne 11-letnica kaseto v radio in presname s Kylie Minogue. Ni treba poudarjat, da fotrov ksiht ni bil glih lucky, ko je namest Patti zaslišal: “I should be so lucky… lucky, lucky, lucky…” Popizdil.

Pol enkrat sem šla z njim v pizzerijo Vija-Vaja, kar je bil včasih njegov obvezni ritual s frendi po košarki vsak četrtek. Iz nekega razloga sem šla z njim, tam pa sta bla še dva sinova od naših frendov. Sam ona dva sta mela ene 3 leta več in sta valda tam nabijala Led Zeppelin gor, Led Zeppelin dol. Jaz pa spet: “Ja, veš, Kylie Minogue…” Fotr se je sam za glavo držal, ker se je takoj na Patti Smith spomnil.

Komadi za feeling

Sam fotr ni mogel vedet, da bom 20 let kasnej pisala glasbene reportaže. Kylie gor al pa dol. Ko sem pisala blog (Creepyatrijo), sem mi kot zapriseženemu lenuharju seveda skor nikol ni dal na koncu zmislit naslova. In sem dala vedno kr naslov komada, k sem ga med pisanjem poslušala. Pol maš pa take naslove v knjigi: Manic depression. Low Self-Opinion. Space Oddity. Where is my mind. Čakaj me.

Še ene zgodbe nisem napisala brez muzke. Jeba je sam, ker komad izbrat, ker pol morm met unga eno uro na repeat. Če zamenjam komad, zamenjam feeling. Sej vemo vsi, kako to gre. Če si ves maničen pa vesel, bo do fula Killing in the Name pa vse razčefukat po fletu. Če si pa zamorjen, žalosten, deprast, bog ne dej kao nesrečno zaljubljen, pa takoj kakšen v stilu Čorbe: Jaz sam još ona ista budala ali pa Ostani djubre do kraja. Pa jokat do fula, pa spet. In naslednji komad bo najbolj zamorjen ever. Pa jokat some more.

Komadi za fuk

Ni se za zajebavat z muzko. Jaz pa en moj bivši sva mela prov poseben kupček s cedeji. Eni so bili za fuk. Na kupčku pa od Free do Motörhead. Za vsak feeling neki. Valda se ne boš dol dajal na Krokodilčke.

Par let nazaj (blog sem že pisala, knjige pa še nisem imela) sem dobila en flash, da bi pa jaz muzko vrtela. Jaz bi bla DJ. DJane v bistvu. In kje boljš morit s tem pametnim prebliskom kot na Metelkovi.

In se na enmu placu odločijo, da mi dajo priložnost. Jaz sem si to predstavljala tko, da objavim na FB in povem še vsem frendom: “Jaz mam žur! Pridte!”

Da je to resno delo, za katerga bom plačana, tist mi je ušlo. Pa da priden DJ pride s kufrčki, polnimi cedejev, mi je tud ušlo. Pa da se začne šele ob devetih, pa da bo do dveh zjutri, to tud nisem slišala. Da so piri zastonj, tist sem pa slišala.

In dobim srede in uletim tja z USB ključem, k so ga mogli sami vtaknit v komp, ker jaz ne znam. Muzko so mi drugi naložili na ključ. Komade sem si naštimala po vrsti, pa šla ven s frendi klepetat. Sam sem nardila žur. Prov un pijanski. Pirov vem, da je zmanjkalo, pa ne zarad mene. Pa sama nostalgična muzka za nas bolj starudine. Depeche Mode, Cure, Cult, Bowie, Motörhead, Iron Maiden.

Folk na Metelkovi je popizdil

Bit DJ je top za ego furat. Če sem že bla kdaj slučajno v kabinci za muzko vrtet, so vsi hodili do mene s piri in jointi: “Na, DJ! Top muzka, pizda ti materna!” Pa dret se ob vsakmu komadu: “Yeah! To, motherfucker!” Pa še plačajo ti za to.

Ta prvič mi je uspelo brez incidentov. Ta drugič tud. Ta tretjič sem pa že ob 7. uletela taka, da sem že takoj čez kabinco padla. Ob polnoči si me sam še videl, kako mam občutek, da sem v svoji dnevni sobi, da špila muska sam zame in sem začela prekinjat komade. Glih se en začne, folk začne muvat, pa ti kr naenkrat: “Ne, ne bo ta, zdej bo ta.” In tko kr skoz. Folk je popizdil. Skor sem že vidla, kako letijo piksne v mojo bučo.

Itak. Ker z muzko se ni za zajebavat. In konc DJ kariere. Ampak se je en dan moj takratni tip kr sam zmenil, da bi še vrtela. Ker muzka je bla vedno top, sam DJ je bil bolj jeftin. In spet ponovi vajo. Srede, ista procedura, ista štorija. Dvakrat zneslo, tretjič katastrofa. Spet konc kariere. Ampak so me en dan spet klicali, če pridem, ker je en odpovedal. Sam sem mogla sveto obljubit, da bom pa tokrat najpridnejša.

Valda. Čim to rečem, se v men vžge vse tist najslabš. Takrat sem kr s prve vse zafukala. Long story short: na sredini se mi ni dal dopovedat, da morm it, ker je obup vse skup s tem prekinjanjem muzke, pa skor naokol padanjem, pa sam s folkom se družit. Jaz pa kr nisem jebala. Sem kr zaskvotala kabinco, se delala budalo, pa muzko vedno bolj naglas dajala. Bla sem v svojmu svetu. In ker ne more glih redar metat DJ-ja ven, so klicali mojga tipa, njemu pa je pol nekako uspelo, da mi je sploh kej dopovedal. Še tok so bli pošteni, da so mi ipak polovico plačali, jaz sem pa hvala bogu tam pozabla USB ključ, da so se nekako znajdli do konca večera.

Slabšga Dj-ja kot sem jaz sem vidla sam lani za novo leto v Amsterdamu na enmu privat žuru. Sam njemu je še uspelo Whitney Houston vmes vplest.

In ker sem dojela, da to ni zame, sem čez par mesecev izdala knjigo in si rekla, da se pa grem mal pisateljco. In ko sem en dan spet čist munjena uletela na Metelkovo in šefu unga placa začela nabijat, da jaz bi spet muzko vrtela, je sam rekel: “Kaj zdej spet neki? Sej maš knjigo zdej. Ti si pametna.”

Pametna, ja. Prfuknena pa res. Sej je napisal Boris Cavazza en teden nazaj na FB: “Kolumniatrija je najbolj prfuknjena knjiga, ki sem jo zadnje desetletje bral.”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE