Kaj sta zamolčala o informacijski družbi Makovec Brenčičeva in Koprivnikar

1.6.2016 / 06:10 Komentiraj
Prenos Direktorata za informacijsko družbo z MIZŠ na MJU je treba ustaviti. Interesne skupine že odpirajo šampanjec.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vlada je na seji 26. maja sprejela novelo Zakona o državni upravi, ki predvideva prenos Direktorata za informacijsko družbo z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na Ministrstvo za javno upravo.

Ministra Maja Makovec Brenčič in Boris Koprivnikar sta na novinarski konferenci po seji pazila, da ne bi povedala preveč. A prav s tem, kar sta zamolčala, sta razjezila del strokovne javnosti, nevladnih organizacij in podjetij.

Ministrica je povedala, da prenos razmejuje pristojnosti in povečuje učinkovitost in transparentnost procesov. Lažje da bo tudi komuniciranje z deležniki pri delovanju in sodelovanju v digitalnem prostoru. 

Arnes kot mreža, ki podpira izobraževalni in znanstveno-raziskovalni del, bo po njenih besedah ostal na MIZŠ, saj je vpet v vsakodanje delovanje izobraževalnih in znanstvenih zavodov. 

Minister pa je dejal, da bo vlada delovala bolj učinkovito. Slovenija da s tem prevzema ureditev, kakršno ima Estonija, “najbolj učinkovita informacijska država”.

Kaj je zamolčala ministrica?

Področje informacijske družbe je v zadnjem obdobju delovalo neučinkovito in neuspešno. Ministrica področju ni posvečala ustrezne pozornosti. Odsotnost vodenja bi lahko rešila z državnim sekretarjem, ki bi pokrival samo to področje in bi se mu lahko v celoti posvetil. Vendar rešitev v tej smeri ni iskala.

Težav, ki so se nakopičile zaradi odsotnosti vodenja, je toliko, da jih do konca mandata sedanje vlade ni mogoče v celoti rešiti. Razmere na področju regulacije so slabe. Ministrstvo ni pravočasno pripravilo novele zakona o elektronskih komunikacijah, s katerimi bi v pravni red preneslo evropsko zakonodajo. Še huje je, da ni pripravilo niti zakonskih sprememb, s katerimi bi odpravilo pravne nejasnosti v zakonu in prispevalo h krepitvi zaupanja v regulacijo. 

Res je, da Arnes ostaja na MIZŠ, toda MMB ni povedala, da to velja samo za tisti del, ki se nanaša na podporo šolstvu in znanosti, medtem ko bodo Arnesove pristojnosti na področju informacijske družbe prenesene na MJU. S tem se odpira možnost, da Arnesu del nalog odvzamejo. To pa bi lahko negativno vplivalo na podporo delovanju temeljne informacijske infrastrukture na področju izobraževanja, raziskovanja, znanosti in kulture.

Z nepremišljenimi političnimi odločitvami bi lahko celo izgubili javni zavod, ki je bil eden glavnih akterjev razvoja informacijske družbe v samostojni Sloveniji.

Kaj je zamolčal minister?

Minister je bil še manj prepričljiv. Državne informatike ne obvladuje, zadeve mu uhajajo izpod nadzora. Stanje se po mnenju sogovornikov bliža katastrofi.

S prenosom Direktorata za informacijsko družbo si minister obeta preusmeritev dodatnih evropskih milijonov, ki bi bili sicer namenjeni drugim področjem informacijske družbe, k “svojim” projektom. Zaradi njegovih prizadevanj za centralizacijo državne infrastrukture bodo trpele regije, podeželje in nevladni sektor.

Minister se sklicuje na Estonijo. Pravi, da vlada z združitvijo obeh področij posnema to baltsko državo. Ne omenja pa, da Estonija sploh nima ministrstva za javno upravo. Informacijska družba je umeščena v Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije, ki se ukvarja z načrtovanjem in izvajanjem 12 različnih strategij, osredotočenih na gospodarski razvoj države.

Za razliko od slovenskega MJU pa se estonsko Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ne ukvarja operativno z državno informatiko, temveč z vodenjem politike informacijske družbe. Razvojne in upravne naloge nacionalnega informacijskega sistema izvaja državna agencija, Uprava za informacijski sistem.

Minister tudi ni povedal, da estonski informacijski sistem temelji na drugačni paradigmi kot njegov državni računalniški oblak.

Odsotnost večdeležniškega dialoga o informacijski družbi

Med ministri v slovenski vladi ni sodelovanja, potrebnega za izvedbo digitalne transformacije. S prenosom Direktorata se to ne bo spremenilo. Prej lahko pričakujemo nasprotno: že doslej centralizirano in avtokratsko vodenje državne informatike se bo nadaljevalo in še okrepilo.

Manjka dialog s stroko, neodvisno od glavnih dobaviteljev MJU, in drugo zainteresirano javnostjo. Zato s prenosom Direktorata ne moremo pričakovati izboljšanja, kljub morebitni (navidezni) pripravljenosti za dialog. Kaj se v resnici dogaja v ozadju, lahko sklepamo po tem, če si pogledamo načrte za ustanovitev tako imenovane digitalne koalicije. Vlada je že aprila 2014 pooblastila MIZŠ, da jo vzpostavi, vendar (nobena) ministrica tega ni naredila.

Cilj digitalne koalicije je izboljšanje digitalnih veščin prebivalstva ter usmerjanje mladih v poklice na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Ministrica za izobraževanje bi morala biti njena glavna akterka.

Po dveh letih neaktivnosti pa pravi, da bo z umestitvijo informacijske družbe na MJU komuniciranje in sodelovanje z deležniki lažje in da bodo šele s tem vzpostavljeni pogoji za uspešno koalicijo.

Njena izjava pomeni, da bo digitalna koalicija lahko šele zdaj zaživela, ker jo bodo usmerjali “pravi” akterji — torej tisti deležniki iz akademskih in gospodarskih krogov, ki že ves čas usmerjajo razvoj državne informatike in predvsem uspešno črpajo milijone iz državnega proračuna.

Omajanje zaupanja v Arnes bo prizadelo uporabnike

Interesne skupine dobaviteljev MJU si že vrsto let prizadevajo, da bi oslabile Arnes. Prizadevajo si za zmanjšanje njegovih pristojnosti ali kar za prevzem vseh njegovih nalog. Vse vlade doslej so se tem pritiskom uspešno zoperstavile. Povezanost obeh ministrov z industrijo in njuna pragmatičnost pa predstavlja doslej največjo grožnjo za obstoj Arnesa. 

V razlagi novele Zakona o državni upravi sta ministra namerno nejasno opredelila Arnesov prihodnji status. Na MJU namreč prenašata tako področje informacijske družbe kot elektronskih komunikacij. Sprememba Arnesovega statusa je omenjena samo v razlagi zakona, kjer piše, da naloge s področja delovanja javnega zavoda Arnes ostanejo na MIZŠ, razen v delu, ki se nanaša na področje informacijske družbe.

To je popolno sprenevedanje. Celotno delovanje Arnesa pokriva področje informacijske družbe, zato bo vsaka delitev njegovih nalog med obe ministrstvi vplivala na njegovo delovanje. Čeprav Arnes res deluje na področju informacijske družbe, njegove naloge ne sodijo v domeno delovanja Direktorata za informacijsko družbo. Vlada je Arnes ustanovila leta 1992 in ga umestila na področje znanosti. Podobno so akademske mreže umeščene tudi v drugih evropskih državah. Taka umestitev je Arnesu omogočala neodvisno in nevtralno delovanje.

Politika je Arnesu doslej omogočala neodvisnost, po zaslugi katere se je razvil v enega najkompetentnejših akterjev razvoja in uvajanja novih IKT v državi. Slovenska akademska in raziskovalna mreža je ena najodličnejših v Evropi. Korist od neodvisnega, strokovno kompetentnega in močnega Arnesa imajo vsi deležniki na področju informacijske družbe. Neodvisno in nevtralno držo mu priznavajo vsi deležniki, tudi gospodarski, ki z njim sodelujejo pri upravljanju in delovanju interneta. Zaradi prispevka k razvoju Slovenije si je Arnes prislužil visoko državno priznanje, ki mu ga je podelil predsednik države Borut Pahor.

Umestitev dela Arnesovih nalog pod okrilje MJU bi zavodu odvzela možnost neodvisnega delovanja in ohromila njegovo vlogo pri razvoju informacijske družbe v Sloveniji. Naloge, ki jih Arnes opravlja na področju upravljanja centralnega internetnega vozlišča SIX, so bile dogovorjene z akterji na trgu, neodvisno od države. Tudi pri opravljanju domenskega strežnika je pomembna njegova neodvisnost od politike. Ta naloga se koncesijsko lahko nanj prenese, upravljanje pa mora potekati kot večdeležniško sodelovanje, neodvisno od Arnesovih temeljnih dejavnosti. Kakršnokoli poseganje politike na to področje bi omajalo zaupanje v Arnes, ki ga je pridobil v dveh desetletjih in pol.

Odločitve po meri lobijev in v nasprotju z javnim interesom

Medtem ko je Arnes gradil kompetence in postajal vodilni center znanja v Sloveniji na področju IKT, je MJU pod vplivom akademskih in strokovnih lobijev, povezanih z dobavitelji, postalo praktično popolnoma odvisno od dobaviteljev in lobijev. Govorimo lahko o sistematični ugrabitvi ministrstva, zaradi katerega danes drago plačuje zunanje svetovalce in izvajalce. Enega največjih ekscesov je opisal portal Pod črto in kmalu lahko pričakujemo nove.

Ministrstvo bi z neustreznimi odločitvami ali s političnim pritiskom na Arnes lahko ogrozilo tudi njegovo delovanje. Nekateri večji dobavitelji že čakajo, da bodo izobraževalnim, raziskovalnim, znanstvenim in kulturnim ustanovam lahko ponudili svoje — dražje — storitve. Te apetite agresivno izražajo že skoraj petnajst let. Pri vsaki vladi so lobirali za povečanje vpliva, šele v obeh ministrih pa prvič našli dovolj močna zaveznika za uresničitev svojih načrtov.

Prenos Direktorata za informacijsko družbo na MJU odpira še večji problem, ki je bil doslej prezrt. S prenosom Direktorata bi se minister Koprivnikar znašel v trajnem nasprotju interesov. Kot največji kupec informacijskih in komunikacijskih tehnologij in storitev v državi bi bil naravno ujet v nasprotje interesov. Tesno se povezuje z akterji kot Telekom Slovenije in njegovo hčerinsko družbo Avtento, ki nastopa kot zastopnica velikih tujih korporacij. Bil bi pristojen za zakonodajo s področja elektronskih komunikacij, pod njegov vpliv pa bi prišel še “neodvisni” regulator elektronskih komunikacij.

Takšne situacije v Estoniji nimajo in je tudi v Sloveniji ne smemo dovoliti.

Nepremišljeno in neodgovorno politiko lahko obrzda le državni zbor

Na področju državne informatike in informacijske družbe je stanje slabo. S prenosom Direktorata za informacijsko družbo na MJU se bo še poslabšalo. Vzpostavilo se bo namreč permanentno nasprotje interesov z visokim korupcijskim tveganjem. Kljub temu sta ministra odločena, da načrte brezkompromisno uveljavita. Interesne skupine že odpirajo šampanjce. 

Upanja za spremembe, ki bi bile v javnem interesu, ni veliko. Prenos Direktorata bi morali takoj ustaviti. Edino upanje je Državni zbor, ki lahko prepreči nepremišljeno in neodgovorno ravnanje obeh ministrov. Prava pot bi bila, da v dialogu z vsemi deležniki poiščejo primerne rešitve in jih nato izpeljejo s širokim konsenzom. Brez tega bo državna informatika ostala ugrabljena, Slovenija pa bo na področju informacijske družbe še naprej zaostajala.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v ponedeljek, 30. maja, pod naslovom Zavajanje ne bo prineslo razvoja informacijske družbe. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE