Bečki konjušarji streljajo kozle in lipicance, mar ne?

8.6.2016 / 06:08 Komentiraj
Novela ZViS, stara jezikovna jajca: v SLO moramo govorit samo slovensko tudi na univerzi, nas šuntajo slavisti, mediji.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Varuhi jezikovnega pečata so spet našli nekaj, čemur se je domnevno treba upreti za ohranitev narodove biti. Plat zvona je začelo bíti Slavistično društvo Slovenije.

Khm, SDS-ovci protestirajo proti Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu. Problematičen da je 8. člen, ki definira (kot jo je že prej) rabo jezika na univerzah.

Ker tudi oni živijo v 21. stoletju, so se pridružili internetnim kliktivistom in objavili peticijo. Doslej jo je podpisal polšesti tisoč ljudi.

Z njimi udarno simpatizira tudi Društvo pisateljev Slovenije. Predsednik DSP Ivo Svetina je izjavil ne več ne manj kot to, da gre za “nezaslišano dejanje”, celo za “izdajo slovenskega naroda”. (Kako malo je treba!) Resorno ministrico MBB je pozval “k takojšnjem[u] odstopu”, Cerarja pa, “da enkrat vendarle razmisli tudi o svoji objektivni […] odgovornosti”.

Berem in berem — pa ne štekam. Zakaj ta patos? Mogoče zato, ker jim na besedo verjamejo in šuntajo javnost tudi mediji?

Pa poglejmo.

Stari in novi ZViS: primerjava

V obstoječem Zakonu o visokem šolstvu (ZViS) se 8. člen glasi takole:

Učni jezik je slovenski.

Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom.

Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:

• študijski programi tujih jezikov,

• deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,

• študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.

Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister, pristojen za visoko šolstvo.

V 1. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu pa je napisano takole:

V [veljavnem] Zakonu o visokem šolstvu se [3.] odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:

“Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:

• študijske programe tujih jezikov,

• študijske programe, če se primerljivi študijski programi ali deli študijskih programov na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,

• študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,

• skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi izobraževalnimi institucijami,

• študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.”

V [4.] odstavku se beseda “slovenščine” nadomesti z besedilom “slovenskega jezika”.

[5.] odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenščine.”

Črta se [6.] odstavek.

Katastrofa? Not really.

Ali v tem spremembah vidite grožnjo nacionalne jezikovne, identitetne, univerzitetne katastrofe? Jaz je ne.

Če prav razumem, bi/bo novi Zakon visokošolskim zavodom še naprej dovoljeval, da podrobnosti učnega jezika — ki ostaja definiran kot slovenski (1./8.) — sami regulirajo s statuti (2./8.).

Če prav razumem, novela ukinja razlikovanje med javnimi in zasebnimi visokošolskimi zavodi. To sklepam iz razlike med začetkom 3. odstavka 8. člena starega Zakona, ki pravi: “Če visokošolski zavod opravlja javno službo […]”, in novele, ki govori samo o “visokošolskih zavodih” nasploh.

Če prav razumem, je edina omembe vredna razlika v 2. alineji 3. odstavka, kjer novela dopušča tuj jezik na “primerljivih” programih, ki se izvajajo tudi slovenščni, medtem ko stari Zakon omenja samo “programe […] v slovenskem jeziku nasplošno.

Če prav razumem, drugih bistvenih razlik ni.

No, menda ja ni bistvena ta, da pristojnemu ministru ne bo več treba na “podrobnejši način” skrbeti “za razvoj in učenje slovenščine”?

Nakar pridejo mediji

Nalašč sem kar štirikrat ponovil frazo “če prav razumem”.

V stilističnem smislu se temu reče specialni efekt. Z vztrajnim ponavljanjem sem hotel poudariti svoje strahospoštovanje do institucij, kakršni sta SDS (še enkrat: ne oni) in DSP.

Med specialne efekte pa ne spada samo ponavljanje oz. reiteracija. Lahko je tudi tendencioznost, demagogija, izkrivljanje dejstev.

Tak prijem je uporabila Mladina, kjer sem prebral naslednje:

“Predlog spremembe predvideva, da bi slovenski profesorji na slovenskih državnih univerzah slovenskim študentom z denarjem slovenskih davkoplačevalcev predavali v tujem oziroma angleškem jeziku.”

Aja? Za to gre? It’s the economy, stupid? Other people’s money?

Seveda ne gre za to. Res pa je, da to pač najbolj vžge.

Mladini sicer ne bi tega pripisal, ker kot medij ne spada ravno med jezikovne in nacionalistične nacije.

Toda bodite vendarle pozorni na Mladinin subspecialni efekt reiteracije: v enem stavku namreč kar štirikrat ponovi en in isti pridevnik: “slovenski” profesorji, “slovenske” državne univerze, “slovenski” študentje, “slovenski” davkoplačevalci.

Kaj je slovenščina danes

Čudno, da pade na to nacionalno finto medij, ki se deklarira — in v boljših pojavnih oblikah tudi res je — kot kozmopolitski. No, pri levičarjih nikoli ne veš. Vsaj ne medijskih. Za kakšen tabloidni klik ali prodani izvod več so se pripravljeni kriptodefinirati tudi kot najbolj zarukani nacionalisti. 

Resno! Odkod prihaja averzija tega majhnega naroda, čigar jezika ne razumejo niti sosedje, do tujih jezikov? Ali mar mislijo, da bodo delali revolucijo v znanostih in drugih današnjih veščinah, o katerih lahko človek nekaj izve na univerzi — od humanističnih ved pa do eksaktnih in naravoslovnih, da ne omenjam biznisa in računalništva —, s policijsko ekskluzivnostjo uporabe materinščine?

Kaj je s temi ljudmi? Tisoči ljudi — in to mladine z diplomami! — se izseljujejo iz Slovenije, slavisti in pisatelji pa bi tistim, ki za njimi prihajajo na fakse, s pomočjo medijev radi dopovedali, da je treba med študijem govoriti slovensko in samo slovensko?! Ker da bodo naši zanamci nekaj znali edinole v primeru, če bodo govorili materinščino? Ali da jih bodo profesorji nekaj naučili samo v materinščini?

Kot da ne bi vedeli, da mladina — še preden pride na faks in čeprav po vseh jezikovnih kriterijih (vsaj mojih) govori slovensko — govori vse kaj drugega kot slovenščino, kakršno si predstavljajo zateženi slavisti in pisatelji.

Vsi to delamo. V Sloveniji vsi govorimo vse kaj drugega kot samo slovenščino, čeprav govorimo točno to. Slovenci moramo biti dvojezični in jezikovno odprti ali pa nas ne bo! Na jezik moramo začeti gledati popolnoma drugače kot zdaj. Slovenščina ni SSKJ, kaj šele Razvezani jezik. Slovenščina je to, kar lektorirano ali nelektorirano govorimo in pišemo. Pismeni in nepismeni. Neumni in pametni. Treba se je otresti te neuporabne neumnosti, da nas jezik definira kot narod. Do neke mere nas seveda ja, ampak samo kot kontekst. Vse, kar uporabimo v slovenskem jezikovnem kontekstu — iz kateregakoli tujega jezika, od angleščine do farsija —, je slovensko besedilo, govorjeno ali pisano.

We love Slovenian. Ful dober jezik! Samo znati ga je treba in začiniti!

Slavisti in pisatelji so ne prvič ustrelili kozla. Še več! Ustrelili so lipicanca. A veste, to je tisti konj, ki ga je direktno imortaliziral Kocbek, posredno pa Bora Đorđević iz Riblje čorbe z znamenitim pejorativnim vzdevkom, ki smo ga znali edinstveno implementirati, kot da ne bi mogel biti bolj resničen. — [Fotografija: Srđan Živulović/Urad RS za informiranje.]

Lipicanci

Slavisti in pisatelji so ne prvič ustrelili kozla. Še več! Ustrelili so lipicanca. A veste, to je tisti konj, ki ga je direktno imortaliziral Kocbek, posredno pa Bora Đorđević iz Riblje čorbe z znamenitim pejorativnim vzdevkom, ki smo ga znali edinstveno implementirati, kot da ne bi mogel biti bolj resničen. 

Takole je to upesnil Edvard Kocbek:

“Drugi so častili svete krave in zmaje, / tisočletne želve in leve s perutmi, / samoroge, dvoglave orle in fenikse, / mi pa smo si izbrali najlepšo žival, / izkazala se je na bojiščih in v cirkusih. / Prepeljevala je kraljične in zlato monštranco, / zato so dunajski cesarji govorili / francosko s spretnimi diplomati, / italijansko z zalimi igralkami, / špansko z neskončnim Bogom / in nemško z nešolanimi hlapci, / s konji pa so se pogovarjali slovensko.”

Ker kot je rekel zgoraj omenjeni predsednik DSP:

“Lahko razprodamo vse, kar smo skozi desetletja, stoletja ustvarili, tudi vodo in lipicance, a slovenskega jezika ne damo!”

Ja, ziher. Kozla pa ja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE