Učitelji si ob koncu šole želijo darila, ki se ga ne da zaviti v celofan

4.7.2016 / 06:08 1 komentar
Podariti pravo darilo pomeni, da veš, kaj si kdo želi oz. česa bi bil vesel. Otroci bi o tem že morali imeti kako idejo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Šolskega leta je konec. Ni bilo naporno samo za otroke, ampak tudi za starše. Pa ne toliko zaradi učenja in testov — ti so samoumevni in pričakovani. Bolj gre za kolobocijo z darili, ki spremlja zadnje šolske dni.

Za obsedno stanje niso krivi učenci in njihovi učitelji, ampak starši. Nekateri. Namesto da bi šolanje svojih otrok prepustili tistim, ki so za to poklicani, vse leto nadzorujejo in komandirajo, kaj počnejo njihovi otroci. Ob koncu šolskega leta pa doživimo pravi stampedo. Članek o obdarovanju učiteljic, ki sem o tem napisala lani, je obkrožil Slovenijo. Starši so ga delili, ker so želeli tudi drugim staršem sporočiti, da se je treba malo umiriti.

Šele po objavi sem dojela, koliko je tistih, ki ne odobravajo obdarovanja, ker se jim ne zdi niti potrebno niti etično. Sodelujejo samo zato, da je mir.

Zadrega

Članek so delile tudi učiteljice, ki jih darila — sploh pa tista večjih vrednosti — spravljajo v zadrego in v neprijeten položaj. Celo pred zakonom. V resnici si želijo nekaj, česar se sploh ne da zaviti v celofan:

“Nočem daril, niti zaključnih piknikov, ki so zame precej mučni, pa še v moj osebni čas posegajo. Želim si normalne učence in normalne starše,” je v komentarju napisala ena izmed njih.

Po mojem ni učiteljice, ki se s tem ne bi strinjala. Tudi one si želijo, da bi se starši umirili. Pri darilih in sicer.

Ampak mi se ne damo: “A ni zanimivo, da dobro vemo, da je kupovanje in dajanje daril za vse nadležno, pa jih vseeno kupujemo?” je ugotovila ena od mam.

Izredno stanje

V skoraj vseh razredih — predvsem pa v tistih na razredni stopnji — se enkrat konec maja začne burna debata, kaj podariti učiteljici. Emaili letijo sem in tja. Uporabljajo celo spletna orodja za glasovanje.

Ko je že vse skoraj dogovorjeno, priletijo novi predlogi. Pa spet od začetka.

Nekateri starši modro molčijo. A česar oni ne povejo, nadoknadijo PR mamice.

Ko je dogovor sprejet, se začne pobiranje denarja na vse možne načine. Potem pa moraš otroka še prisiliti, da nariše risbico — čeprav je sploh noče, ker jih je čez leto narisal že na stotine in se mu ne da več.

Pa še učiteljica mu gre morda na živce. Če bi vprašali njega, ji sploh ne bi nič podaril.

Za konec pa je še nemogoče uskladiti termin za obdarovanje učiteljice. Veliko otrok niti ne ve, s čim so obdarili svojo učiteljico. Nekateri celo ne vejo, ali so jo sploh! O obdarovanju odločajo starši. Otrok nihče ne sprašuje kaj dosti.

Učiteljic pa tudi ne — čeprav lahko s tem, da sprejmejo darilo, celo kršijo zakon.

62,59€

Ne vem, ali vse šole upoštevajo določbe Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.

Med javne uslužbence spadajo tudi učitelji. Dejstvo je, da jim lahko darila precej zakomplicirajo življenje.

Darilo smejo sprejeti samo, če vrednost ne presega 62,59€. Če jo, učitelj darila ne sme obdržati, temveč ga mora izročiti delodajalcu — se pravi šoli.

Potem se mora ravnatelj odločiti, kaj se bo z darilom zgodilo. Če oceni, da lahko koristi šoli, ga smejo obdržati, sicer pa se ga morajo nekako znebiti. Lahko ga vrnejo darovalcu — ki ga običajno noče nazaj — ali pa podarijo v humanitarne namene.

Učitelj lahko sprejme darilo brez ovir in ukrepov samo v primeru, če njegova vrednost ne presega 20,86€. Če jo, mora izpolniti obrazec za vpis v seznam daril, ki ga šola mora voditi.

Naj poenostavim: darila do 20,86€ učiteljem ne povzročajo nobenih zapletov; daril nad 62,59€ sploh ne smejo sprejeti; darila med 20,86€ in 62,59€ pa jim zakomplicirajo življenje z birokratskimi postopki, ki jih imajo že brez tega dovolj.

Če se vam ne ljubi računati, vam lahko pomagam: če v razredu s 26 učenci vsak otrok prispeva po pet evrov in z zbranim denarjem (130€) kupite darili za dva učitelja, to presega dovoljeni cenzus v višini 62,59 evra.

Primerno darilo

Neka mama je v komentar pod lanski članek napisala: “Končno je nekdo povedal! Ponavadi se počutim kot vesoljec, ker sem edina, ki se ji v starševski skupnosti zdi to totalno mimo. V vrtcu smo vzgojiteljicama enkrat nabavili japonke in torbo za na plažo!”

Učiteljici ne moreš podariti enakega darila kot prijateljici. Dejstvo. Boni, ki jim sicer rečejo darilni, pa po mojem sploh ne bi smeli biti darilo.

Podariti pravo darilo namreč pomeni vedeti, kaj si nekdo želi oz. česa bi bil vesel. Otroci bi o tem že morali imeti kakšno idejo. Če podariš bon, je pa tako, kot če bi človeku dal kuverto z denarjem. Kajne?


OpombaTekst je objavljen tudi na avtoričini spletni strani Tina in fantje pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.


Brezplačen dostop do članka omogoča Zavarovalnica Triglav. Več zgodb in nasvetov za brezskrben vsakdan najdete na portalu Vse bo v redu

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE