Odkod to prepričanje, da smo v socializmu živeli bolje?

10.9.2016 / 06:10 30 komentarjev
Trajalo je točno šest minut, da sem našla podatke, kako smo živeli nekoč in kako živimo danes. Očitno nas občutek vara.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nina je stara 33 let in je letos prvič brez študentskega statusa. Zamenjala je že nič koliko fakultet. Bila je vpisana na vse višje in srednje šole, v katerih je mogoče kupit status. Lani je za enega plačala 320€ in je naredila cel halo.

Zdaj je ostala brez možnosti za delo in je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Trdi, da je sistem je kriv, da je pristala tam, kjer je.

Njenih teorij ne bom povzemala, ker nimam časa.

Z Nino me je spoznala kolegica od kolegice. Povedali so mi, da je bila pred leti tudi funkcionarka ŠOU. Tistega ŠOU, ki je z granitnimi kockami nasprotoval zakonu o malemu delu, ki bi Nini zdaj prišel zelo prav.

Nina je prepričana, da državljani živimo veliko slabše kot kadarkoli prej in da je zato kriv kapitalizem.

V precej pisani družbi, kjer je to razlagala, ni bilo človeka, ki bi ji nasprotoval. Ali pa si tega upal povedati na glas.

To me skrbi.

Številke nas postavljajo na laž

Trajalo je natanko šest minut, da sem našla dostopne podatke o tem, kako živimo danes in kako smo živeli nekoč. Primerjala sem podatke za leto 2015 in 1991.

Upam, da mi bi nekoč uspelo naredit obširno in temeljito analizo o tem, odkod Slovencem to zakoreninjeno prepričanje, da so v socializmu živeli bolje.

  • 24-krat višja povprečna plača.

Ob osamosvojitvi Slovenije je povprečna plača znašala 10.322 SIT — ali 43€ —, leta 2015 pa 1.035€.

  • Delamo manj za več.

Leta 1991 smo si s povprečno plačo lahko kupili 397 kil črnega kruha ali 85 kil govejega mesa s kostjo. Za nakup kile kruha je bilo treba delat 27 minut, za nakup kile mesa s kostjo pa 124 minut.

Leta 2015 pa smo si s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 542 kil črnega kruha ali 125 kil govejega mesa s kostjo. Za nakup kile kruha je bilo treba delat 8 minut manj, za nakup mesa s kostjo pa 43 minut manj kot leta 1991.

  • Več je zaposlenih.

Decembra 1991 je bilo v Sloveniji v podjetjih in drugih organizacijah (razen zasebnih) zaposlenih približno 675.900 oseb. Po podatkih iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je bilo konec decembra 2015 zaposlenih nekaj več kot 714.500 oseb.

  • Manj mladih je nezaposlenih.

Od skupnega števila brezposelnih leta 1991 je bilo 45,6% iskalcev zaposlitve mlajših od 26 let. Decembra 2015 je bilo registriranih nekaj čez 113.000 brezposelnih oseb — in samo 11,4% od teh je bilo mlajših od 26 let.

  • Manj je neenakosti.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih na vodilnih položajih in povprečna mesečna neto plača snažilk sta bili v letu 1991 v razmerju 4 proti 1. Leta 2014 je bilo razmerje med zakonodajalci, visokimi uradniki in menedžerji (poklicna skupina 1) in tistimi v poklicih za preprosta dela (poklicna skupina 9)  po veljavni klasifikaciji poklicev približno 3 proti 1.

  • Imamo večje bivalne površine.

Leta 1991 je povprečno stanovanje merilo 69 kvadratnih metrov, leta 2014 pa skoraj 81.  Število oseb v povprečno velikem stanovanju se je od 1991 do 2014 zmanjšalo s 3,1 na 2,4.

  • Kapitalizem uničuje umetnost in kulturo? Ne.

Slovenska filmska proizvodnja je leta 1991 ustvarila 4 celovečerne filme, leta 2014 pa 15 (11 igranih in 4 dokumentarne). Leta 1991 je v Sloveniji izšlo 123 knjig na 100.000 prebivalcev, leta 2015 pa 239.


Vsi podatki so iz Statističnega urada Slovenije. Ali si upa kdo trditi, da so zaposleni na SURS prejeli mastne podkupnine za prirejanje podatkov?

Čému bomo verjeli, če ne številkam? Lastnemu občutku?

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE