Kaj je, sosedje? Kaj gledate? Tko se piše rock‘n’roll, ne ob goveji župci!

3.10.2016 / 06:10 3 komentarji
Ne spizdit iz Polja nikol. Pa ne met policajev na FB. Ampak če že, ugasnit kurčev telefon pa ne pr men v petek zvonit.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Sej ne vem, kaj naj bi bil point te kolumne. Ga bom na koncu dojela, če ga bom.

Point bi lahk bil, da ne spizdit iz Polja nikol. Če pa že, pa ugasni kurčev telefon. Pa ne met policajev na FB. Ne vem. Ampak za ziher je point, da če že spizdiš iz Polja in ne ugasneš telefona, ne pr men v petek zvonit.

To zgodbo sem sicer na enem blogu že napisala, ampak jo bom še enkrat, da mal stestiram svoj spomin za dve leti nazaj. Dve leti nazaj sem se za prvo knjigo mal bolj potrudila in šla celo na kakšen intervju, karkoli. In seveda ob tem spoznala različne ljudi. Ene sem gledala po TV, druge slišala na radiu, tretje brala, za četrte prvič slišala.

In med vsemi temi sem spoznala eno fajn, pridno bejbo. Bejbo, s kero si nisva mislile, da bova še en dan frendice.

Long story short: vidle sva se dvakrat in minejo trije mesci. Petek popoldne, jaz doma v depri v halji na laganini, joint, pivo, muzka, pa smilit se sami seb. Tačke v luft — nakar pozvoni telefon.

Skrivalnice pri Terezi

Tisti, k me dobr poznajo, vejo, da se mene ne sme motit. Vse mi je treba vnaprej povedat. Bog ne dej, da bi mi kdo na vrata direkt uletel.

Dvignem vseen telefon in ta bejba po treh mescih na drugi strani: “Tereza, rabim pomoč. A lahk pridem k teb prespat?”

Džizs fucking Christ! Pa glih jaz! Pa ta moja luknja, pa razčefukana halja, pa pizda, petek je, ljudje božji, a mam lahk mir?

In pizda mi materna, ker kokr skoz neki pizdakam, sem v resnici en srčen softič. Ker sem jo prov slišala, da neki res ne štima. “Ok, prid tja pa tja.”

Jo grem počakat na ulico in jo pripelje en potetoviran Indijc. Svašta. Stopi bejba iz avta, tist, k jo vidiš, da je vsa neki razčefukana. Zame bi blo to normalno, zanjo ne glih. In takoj zasikam, kao ful trezna:

“Kaj si ti nažgana al kaj?”

“Ne, iz Polja sem ušla."

A, ma nemoj.

“Čaki, čaki. Te iščejo ta beli okol? Ta plavi?”

“Ne. Ne vem. Ne.”

Pa čakte mal, a niste vsi neki normalni, jaz pa glih ta odfukana? In zdej se boste šli skrivalnice pri Terezi? Še dobr, da glih nisem bla broke in sem šla po vse možne pire.

Sem že vidla, čutla v fucking trtici, da bo dolg petek.

10 minut v Polju

In je večer in sediva doma pr men pred kompom in mi mal razloži situacijo. Zarad enga bivšga tipa je zagnala halo in pač pejmo mal v Polje. Tam je bla točno 10 minut. Mamicu ji, hup-cup k ena catwoman je spizdila ven mim varnostnika.

In se začnejo telefonski klici, najprej iz Polja: “Kje ste? Mormo vas najdet. Si boste kej naredila! Povejte, kje ste. Takoj!”

Gledam revo, k ji sploh ni blo jasno, kaj se sploh dogaja, in sem ji mogla jaz skoz recitirat, kaj nej govori. Da jim nej lepo pove, da sem ji najprej rekla, ko sva stople v flet, da je ta oken zame rezerviran. Da se ne bo šla slučajno kakšnih funny igric.

Ko končno prekine, že kliče policija: “Kje ste? Mi vas iščemo. Najdet vas mormo. Veste, da je to tko. Mi vas bomo celo noč iskali. A je res tega treba? Vemo kako ste oblečena, vemo vse.”

Fuck, res. Najboljš, da mi na vrata pridejo pa me zagledajo, kako na easy jointe rolam. Jaz hočem bit sam pridna!

In tko celo noč. Oni klicat pa težit, ona pa nazaj, da je okej, da je na varnem, pa da nej jo kr pr mir pustijo.

Dve pametnjakovičke

Kokr sem bla munjena in vse, sem ji rekla:

“Lej, dans lahk kle prespiš, da se strezniš, pomiriš itd. Jutr zjutri pa greš na bus pa nazaj. Normalna. Poveš, da si okej, in to je to. Čez 15 minut boš vzun.”

In se mi je res zasmilila vsa boga in sem vžgala tisto standup Terezo. Krohotale sva se do treh zjutri. Sploh ko sem se čist mrtva spravla napihovat uno čudno pojstlo in sem vse jeftino napihnila. Pol me pa sam vidiš ležat tko v luknji notr, v eni roki pir, v drugi joint, pa skoz: “Fuck, jaz sem na barki.” Da ne govorim, kok je vsakič vse šumelo in ropotalo, k sem se hotla obrnit, kamoli kakšen akrobat sem bla, ko sem hotla vstat. Ornk smeh.

Sam pazi ti njo pametnjakovičko. Cel cajt mi je nabijala o enem luštnem krimiču, k je bil tam. Fuck, bog te nima rad, išče te pol Ljubljane, teb je pa en luškan? In še klepetat z njim po unem Vibru al kaj je. Ženska, po telefonu bojo pogruntal, kje sva. Ej, jointe kadim! Pliz, sam nej mi ne uletijo policaji na vrata.

Odpelte jo za forever

V glavnem, un kao deprast petek je bil na konc en čuden petek. Ona po mojem sploh ni spala zarad vsega stresa, jaz pa sam par ur.

In okej, nov dan. Plan: bus, Polje.

In tokrat jaz pametnjakovička prijavim: “Sam v trgovino grem po pir, k mam katastrofalnega mačka, pa po WC papir.”

“Okej, grem s tabo, pa še jaz enga, pol pa v Polje.”

Greva vesele k ptičke do trgovine in se pol vračava v našo ulico. Direkt pred blokom pa za sabo sam zaslišim njen: “Fuck!” Se obrnem k v počasnem posnetku in zagledam meter za nama kiblo. Zgrbančim čelo k Clint Eastwood, se obrnem naprej in zagledam sosede na oknih. Sobota zjutri, pa so že mel showtime pred bajto. In kr naenkrat vzad še ena kibla. Sam še rešilec je manjkal.

Ne, no. Pliz, ne.

Scena je mogla v bistvu res smešno zgledat. Midve, k skup nimava dva metra. Jaz tok uničena, da je Bridget Jones v nabolj razčefukanem momentu zame k Gisele Bündchen. V eni roki piri, v drugi paket WC papirja. Pa dve kible okol naju. Na tak lep sončen dan.

Kaj je, sosedje? Kaj gledate? Tko se piše rock‘n’roll, ne ob goveji župci. In pol pogledam malo boljš v kiblo in zagledam eno znano faco. Je bil pa en odfukan polcaj, k je obema že par mescev težil po FB, da je najin fan pa da kdaj se bomo kaj spoznali. Hja, evo naju.

Bejba mi je rekla sam še: “Pejd ti kar sama gor!” in se mirno vsedla v kiblo.

Un policaj pa čist vesel: “Sej si ta prava, ne? Končno se spoznamo!” In že z roko v zraku: “Dej petko!” In je mela direkt prevoz do Polja.

Čez 45 minut mi je poslala mesidž: “Ej, sem vzun. Vse ok. Pizda, je luškan un krimič. Lej to.” Pa fotka unga polcaja prpopana zraven.

Dej, odpelte jo za forever.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE