PR storitve med argumenti kot antibiotiki in denarjem kot drogo

9.10.2016 / 06:08 Komentiraj
Novinarji napišejo marsikaj, kar ni res ali povsem res. Če jim resnica ne paše, ne pišejo — in si izmislijo kaj drugega.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če prav razumem enega od mojih dragih bralcev, ki je snel klobuk pred mojim zadnjim zapisom o našem najbolj znanem košarkarju — ki ni Goran Dragić, niti njegov brat Zoran —, sem zaradi svojega posla postala nevredna tega istega poklona. Zato si je klobuk nataknil nazaj.

Za kaj gre?

Čez dan ali dva mi je sporočil, da si daje klobuk nazaj na glavo. Razlog za njegovo odločitev je bil v tem, da je našel moj podpis pod uradnim odgovorom enemu od slovenskih medijev. V tem medijskem odgovoru na objavljen članek nastopam po pooblastilu podjetja, ki ga vodi oseba, ki mojemu dragemu bralcu ni všeč.

Verjamem, da ta oseba ni všeč še marsikomu drugemu. A sodeč po njegovem odzivu je očitno neizpodbitna resnica, da je tisti, ki kot piarovec zastopa podjetje, ki ga vodi zanj sporna oseba, sam po sebi prav tako sporen.

Tak človek — torej jaz — si povsem nekritično, brez argumentov, po defaultu, avtomatsko zasluži status nezaželene, nespoštovane, nevredne, morda tudi pokvarjene in prevarantske osebe.

Potem so tudi odvetniki barabe

Po logiki mojega dragega bralca so tudi vsi slovenski odvetniki, ki branijo te in one prevarante, takšne in drugačne nasilneže, celo morilce, prav tako lopovi, tatovi, lumpi, morilci. Prav nič ni pomembno, da odvetniki svoje kliente samo zastopajo, ker si pač vsakdo zasluži pošteno sodbo. Ne. Ker jih zastopajo, so taki kot oni.

Če obdolženec ne more dobiti odvetnika, mu ga določi sodišče. Gorje temu odvetniku! Po analogiji mojega dragega bralca v tistem trenutku postane kriv za vsaj toliko lumparij kot njegov klient.

Tudi naš cenjeni in spoštovani predsednik UEFA Aleksander Čeferin je po tej logiki med njimi, saj je v svoji odvetniški karieri branil številne lumpe. Nevredni spoštovanja so tudi vsi poslovni ali tehnološki svetovalci, ki delajo za podjetja s spornimi lastniki. Da ne govorim o revizijskih hišah. Če te opravljajo revizijo poslovanja podjetja, ki nosi breme nepriljubljenosti, potem so ti revizorji vsaj toliko krivi za gorje na tem svetu kot revidirano podjetje samo.

Podjetja so proti medijem nemočna

Piarovci pri svojem delu nosimo majhno fliko — zagotovo ne vsemogočne odvetniške halje —, ob tem pa tudi veliko odgovornost medijsko obrambne funkcije za svoje naročnike.

Nekateri novinarji dandanes namreč napišejo marsikaj, kar sploh ni res ali kar ni povsem res. Če jim resnica ne paše in če ne gre v kontekst naročenega prispevka, o njej raje ne pišejo in si izmislijo kaj drugega. Vse samo zato, da je škandal in senzacija večja, da prodajo nekaj več izvodov medija ali dobijo klikov ali ogledov oddaje. Nanje pritiskajo tako nadrejeni uredniki kot lastniki. Vsi hočejo bralce, gledalce, poslušalce, saj prinašajo oglaševalski denar.

Podjetja so proti medijem precej nemočna. Če se mediji odločijo nekoga pokopati, ga bodo skoraj zagotovo res pokopali.

Samo dve zdravili sta proti temu. Kot antibiotik pomagajo pravočasno predstavljeni in neizpodbitni argumenti, s katerimi podjetje lahko nedvoumno in hitro dokaže, da mediji nimajo prav. Kot droga pa pomaga denar, s katerim kupiš medijski molk.

Mogoče pa le ne

Pogosto se šele v krizi izkaže pravo znanje, spretnost in sposobnost piarovca. Z nespretnostjo in z nezadostnimi izkušnjami lahko krizo samo še poglobi in podaljša. S pravo taktiko, pravilno izbranimi, preverljivimi argumenti in s spoštovanjem do dela novinarjev — četudi včasih s stisnjenimi zobmi — pa lahko omili ali celo prepreči pričakovano škodo na ugledu.

V resnici mi je precej vseeno, če sem zato, ker delam za podjetje, katerega lastnik ni priljubljen, tudi sama kaj manj priljubljena.

Če pa zaradi tega, da me za profesionalno zastopanje angažira podjetje, ki ni ovito z ljubko pentljico vsesplošne priljubljenosti, nekdo dvomi v moje delo in mi poskuša podtakniti značajske lastnosti, ki niso moje, in če dvomi v moje osebne in poslovne vrednote ali v strokovno delo — potem je čas, da pozovem k streznitvi.

To so kriteriji, ki razgrajujejo našo družbo nasploh. Zaradi takšnih posploševanj, podtikanj in neosnovanega tvezenja smo postali družba zagrenjencev, opravljivcev, špekulantov in lažnivcev.

Ampak bistvo tega zapisa je treba iskati na začetku: “Če prav razumem enega od mojih dragih bralcev”…

Mogoče pa ga ne razumem.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 8. oktobra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Po novem sem verjetno baraba. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE