Bridget Jones ni neumna. Neumni so psihološki standardi ženskosti.

11.10.2016 / 06:08 Komentiraj
Nelagodje čutijo vse. Od gospodinj do feministk in lezbijk. Gre samo za različne strategije spopadanja s temi standardi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tretji film o Briget Jones je pričakovano uspešnica. Pričakovano zgrešeni pa so tudi komentarji tega fenomena. Kot recimo ti, ki ugotavljajo, da je bila Bridget Jones do tretjega filma farsa, zdaj pa je postala kliše.

Zveni pametno, v resnici pa je popolnoma zgrešeno. Bridget Jones ni niti farsa niti kliše, ampak tisto, kar je Edward Sapir že v 30. letih 20. stoletja poimenoval “as-if psihologija”. Ki je po njegovem psihologija, ki bi jo imela kultura, če bi imela psihologijo. Ker pa je nima, ta psihologija predstavlja psihološke standarde.

Ti natančno kažejo, kako se je treba obnašati in kakšen moraš biti, če želiš biti v neki kulturi normalen član te kulture. Normalen pa v tem primeru pomeni večinski. Torej član, ki ga kultura za njegovo vedenje in psihološki ustroj nagrajuje. V vsaki kulturi so nagrajevana samo tista vedenja in tisti psihološki ustroji, ki so skladni s psihološkimi standardi. Odmiki so kaznovani.

Ponavadi Zahodnjakinje v praksi ne dobijo te nagrade. Neglede na to, koliko se trudijo. Ker pa si jo želijo, jim Bridget z opisi njihove dnevne turture prinaša simbolično uresničitev sanj. Kombinacija prvega in drugega pa je formula za uspeh.​

Kakšna je normalna ženska

Zgodbe o Bridget Jones so zgodbe o kulturno določenih standardih ženskosti na Zahodu. So zgodbe o tem, kakšnim psihološkim standardom se mora ženska na Zahodu približati, če želi požeti nagrado in aplavz. In kaj se ji bo zgodilo, če teh standardov ne osvoji. Ker če ne, sledi kazen.

Še več! Po mojem so zgodbe o Bridget Jones izjemni opisi in analize psiholoških standardov zahodnih kultur, ko gre za ženske in njihovo “normalnost”. Najboljši. To trdim že od izida prve knjige.

Ampak to velja samo za knjige. Ne pa tudi za filme. Filmi — DnevnikNa robu pametiDojenček — so že od začetka nesporazum. Tisti, ki so jih naredili, namreč niso razumeli, za kaj v knjigah gre. Zato so iz Bridget naredili neumno trapo. Ki se ji lahko le posmehuješ. In se skozi ta posmeh morda nekaj naučiš.

A knjige niso to. V knjigah — DnevnikNa robu pametiNora na fanta — Bridget ni trapa. Ampak zahodna ženska, ki živi pod neznosnim pritiskom nemogočih psiholoških standardov ženskega genderja. In ki poskuša — kot vsi ljudje v vseh kulturah, resnici na ljubo — te standarde doseči. Da bi bila sprejeta. In ljubljena.

Zaplet torej ne izvira iz tega, da je Bridget neumna. Ampak iz tega, da so kulturno predpostavljeni standardi ženskosti v zahodnih družbah takšni, da jih ne more doseči nobena ženska. — [Fotografija: Working Title Films/Universal Studios.]

Nelagodje

Zaplet torej ne izvira iz tega, da je Bridget neumna. Ampak iz tega, da so kulturno predpostavljeni standardi ženskosti v zahodnih družbah takšni, da jih ne more doseči nobena ženska.

Vprašanja, ki jih odpira Bridget Jones, torej niso vprašanja o njeni neumnosti. Ampak vprašanja o tem, kako in zakaj zahodna družba ženskam postavlja take standarde normalnosti in sprejetosti, ki so za ženske vir nenehnega trpinčenja, poniževanja, samoizničevanja in sadomazo praks, skozi katere se redkokatera prebije cela in nepoškodovana.

To velja tako za gospodinje in tiste, ki se želijo poročiti, kot tudi za feministke in lezbijke. Gre samo za različne strategije spopadanja s temi standardi. Vsem pa je skupno nelagodje. Gre za isto nelagodje. Ki se recimo kaže v tem, da se ženska zredi. Ali shujša.

Prva ugotovitev je neizbežno kritika, druga pa kompliment. Neglede na to, ali je ženska profesorica na svetovno znani univerzi ali pa nevidna gospodinja.

Limonada

Če se moramo ob fenomenu Bridget Jones kaj vprašati, to seveda ni njen inteligenčni kvocient. Vprašati se moramo o ustroju zahodnih družb. In o njihovih standardih ženskosti. Vprašati se je treba, zakaj so taki.

Odgovor je seveda znan: gre za denar, trženje, profit, zaslužek.

Bridget Jones je fenomen zaradi tistega, kar se skriva v jedru njenega uspeha. Torej to, da se z bojem z neuresničljivimi kulturnimi standardi zahodne ženskosti lahko identificira vsaka ženska. Tako kot se lahko vsaka zahodna ženska identificira s tem, kar na koncu doživi Bridget (tudi v zadnji knjigi Nora na fanta). Konec je namreč limonada: kljub neuspehu, da bi realizirala psihološke standarde svoje kulture, Bridget dobi nagrado. Nagrado, ki se ji reče ljubezen.

Ponavadi Zahodnjakinje v praksi ne dobijo te nagrade. Neglede na to, koliko se trudijo. Ker pa si jo želijo, jim Bridget z opisi njihove dnevne turture prinaša simbolično uresničitev sanj. Kombinacija prvega in drugega pa je formula za uspeh.

Samo nasvet

Moškim, ki Bridget Jones kritizirajo kot trapo, polagam na srce, naj preštudirajo Sapirja. Ker bodo z njegovo pomočjo morda razumeli, kaj so psihološki standardi kulture. Kako delujejo. Morda bodo razumeli, kako zahodni psihološki standardi iz dneva v dan pritiskajo na njihove ženske. Kako jih maltretirajo. Kako ženske ob tem trpijo. In še kaj.

To razumevanje bi bilo koristno. Že zato, da se iz žensk ne bodo norčevali. In dajali neprimernih pripomb. To ni najboljši način, da obdržiš žensko. Še posebej, če ti je kaj do nje.

Za ženske, ki se norčujejo iz Bridget, pa samo tole: potiskanje je sicer normalni obrambni mehanizem. Vendar pa ta lahko vodi tudi do neprepoznavanja realnosti.

Takrat pa to ni več normalno. Ampak patološko.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE