Kontrolirano geografsko poreklo: politika, javni sektor, gospodarstvo

16.10.2016 / 06:08 Komentiraj
Balkan je povsod. Balkanstvo je svetovno gibanje. Meni pa je od vsega balkanskega najljubša hrana. Ker vsaj ne zapira.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Teden je minil v nekaj tipičnih balkanizmih, ki jih zmore slovenska politika, javni sektor in z njim povezano gospodarstvo.

Najprej pojasnilo, kaj so balkanizmi. Moja generacija s to besedo označuje dejanja ali besede, s katerimi nekdo poskuša zaobiti zakon in nadmudriti sistem, se pravi biti pametnejši od oblasti — zlasti od davkarije, policije, sodišč in podobnih institucij.

Balkanizmi so tudi majhne lumparije na robu zakona — ponavadi do državnega aparata, včasih pa tudi do soseda, prijatelja, poslovnega partnerja. Nekomu sežeš v roko v znak dogovora, kar bi moralo imeti enako veljavo kot podpis pogodbe, potem pa tega ne izpolniš. Partnerja nategneš.

Balkanizmi so včasih tudi zvite, pogosto napihnjene in neresnične, ali pa nerodne, šlampaste komunikacije, ki nimajo nobene zveze s piarom.

Balkanizem deluje po principu “lako ćemo” in ima praviloma negativno konotacijo.

Država po balkansko

Balkana smo se Slovenci vedno izogibali. Tako geografsko kot mentalno. Ampak Balkan je tukaj, v nas — pa če si to hočemo priznati ali ne. Imamo ga v genih. To se odraža v balkanski kulturi, ki jo v naših vsakdanjih ravnanjih sprejemamo odprtega srca.

Občani Črnomlja so iz kdo ve katerih neuradnih virov izvedeli, da vlada načrtuje vzpostavitev evidenčnega centra za migrante v njihovi občini. Namesto da bi Boštjan Šefic, sicer zelo vestni in dovolj komunikativni državni sekretar, skočil na kratko službeno pot v Črnomelj in pojasnil prebivalcem, kaj načrtujejo, je MNZ kar nekaj dni pasivno gledali, kako se je zgodba na lokalni ravni grela in na koncu zavrela.

Črnomaljci so ustanovili civilno iniciativo, ki je napovedala nepokorščino. Do Ljubljane so prišle informacije o protestih s traktorjih, ki da so jih postavili za zaščito svoje občine. Ker nočejo migrantskega centra.

Vse te vroče krvi sploh ne bi bilo, če bi se gospod Šefic potrudil do Črnomlja in krajanom povedal, da je lokacija v Črnomlju samo ena od možnih. Če bi jim pojasnil, kaj Evropa in Slovenija nameravata v zvezi z migranti in kakšne ukrepe načrtujejo, in če bi jih pri tem spomnil, da je njihova zemlja primerna, ker je ravna in zelena, ker je parcela kvadratna in ker je blizu meje. Da gre za prehodni center z omejenim bivanjem in strogim nadzorom za zagotavljanje varstva krajanov.

Tako nekako bi g. Šefic moral ravnati in nezadovoljstvo bi bilo bistveno manjše. Pa tudi mediji bi imeli manj polen, s katerimi so še dodatno kurili to situacijo.

Državni uradniki po balkansko

Marku Simonetiju, predsedniku upravnega odbora DUTB, morda delam krivico, če ga imenujem državni uradnik, ampak navsezadnje je plačan iz proračuna in je v službi državljanov. Soupravlja s preostankom premoženja, kolikor ga Slovenci še imamo.

Njegov položaj je resno ogrozila objava posnetka pogovora na seji upravnega odbora DUTB, iz katere smo lahko razbrali, kako so gospodje menedžerji z Markom Simonetijem na čelu po balkansko reševali težave, ki jim jih povzroča Lahovnikov zakon. Ta v podjetjih v državni lasti omejuje višino plače vodilnih na petkratnik povprečne bruto plače v podjetju. Na DUTB pa so s preigravanjem različnih možnosti — recimo z dodatnimi pogodbami za ključne managerje — iskali obvode, kako jim izplačati več.

Lahovnikov zakon je res že preživeta zgodba, vendar je še vedno v veljavi in je za vse enak. Ta pozabljivost bo g. Simonetija gotovo stala ugodne pozicije in mu zaprla kakšna vrata v prihodnje. Gre za tipično balkansko zgodbo o tem, kako obiti zakon in nategniti sistem.

Meni pa je od vsega balkanskega najljubša balkanska hrana. Ta vsaj ne zapira.​

Čakalne vrste po balkansko

Tudi zgodbe o čakalnih vrstah v našem zdravstvu so prave balkanske drame. Žal pa pri tem ne gre za namišljene bolnike, temveč za prave. V odpravljanje čakalnih vrst smo zmetali že milijone, a ker ne odpravljamo sistemskih vzrokov zanje, imajo od vsega tega denarja še največ koristi tisti, o katerih ves čas govorimo naglas, pa proti njim še nismo ničesar ukrenili.

Kaos je izkoristil uslužbenec v ljubljanskem UKC in s sprejemanjem podkupnin reševal individualne težave tistih, ki so si preskakovanje čakalnih vrst lahko kupili. Kdo vse je pri tem še zaslužil, bomo še izvedeli.

Metoda pa je ne samo klasično balkanska, temveč nasploh človeško nagnusna.

Slovenci seveda nismo edini izvajalci navad in metod z balkanskim geografskim poreklom. Gotovo med nami ni nikogar, ki ne bi že kdaj bil v skušnjavi, da po balkansko reši nek izziv. Balkan je povsod. Balkanstvo je svetovno gibanje. Vešči so ga predsedniški kandidati, športni funkcionarji in športniki, vse vrste industrij, državniki, javni in zasebni uslužbenci, tudi kulturniki. Na vseh zemljepisnih dolžinah in širinah.

Meni pa je od vsega balkanskega najljubša balkanska hrana. Ta vsaj ne zapira.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 16. oktobra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Vsi smo malo Balkanci. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE