Interpelirani ste. Pa mama naj pride v šolo!

30.10.2016 / 06:10 Komentiraj
Ideja za vladni slogan: “Interpelacija? Samo brez jamranja, prosim!” Ta pa za opozicijo: “Ne jamram, samo interpeliram…”
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če je interpelacija edino preostalo orodje za ponovno utirjanje nekaterih ministrov ali ministric k doseganju ciljev, ki so nam jih obljubili, potem je treba interpelacije kot mehanizem pritiska na oblast podpreti.

Sicer je seveda skrajno butasto, da je treba zrelim in odgovornim ljudem — kar naj bi ministri po defaultu bili — groziti kot šolarjem z ukorom pred izključitvijo, naj se že vendar zresnijo.

Toda če svojih ministrov ne more spraviti v red njihov razrednik Cerar, potem naj pri ravnatelju Brglezu poskrbijo za razmere tisti, ki menijo, da gre na tej šoli nekaj narobe.

Moški bolj blefirajo

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc namreč šele zdaj, ko sta bili kaznovani s celodnevnim sedenjem v oslovski klopi v parlamentu, obljubljata ureditev razmer na področjih, ki jih pokrivata že dve leti.

Prva bo interpelirana že drugič — in to spet zaradi iste stvari, afere z odvzemom koroških dečkov. Druga pa ima na vesti neurejene razmere v zdravstvu, čakalne vrste, korupcijo, ponikanje denarja.

Obljubam ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki je interpeliran po zaslugi Luka Koper in drugi tir, da bo do konca mandata pričel z izgradnjo prepotrebne železniške infrastrukture, v resnici ne verjamem. Dragi in spoštovani bralci, oprostite mi, ampak moški veliko bolj blefirate in več govoričite.

Odgovor na interpelacijo in zagovor v parlamentu čaka tudi ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič, ki da ni pravočasno uskladila financiranja zasebnih šol z zakoni oz. z odločbo Ustavnega sodišča.

Pogovori interpeliranih ministrov pri razredniku Cerarju so zaradi moči v parlamentu praviloma formalnost. So samo procedura, ki javnost poskuša prepričati, da je razrednik še vedno glavni v razredu.

Pogovor interpelirancev s člani poslanskih skupin pa je namenjen preganjanju dvomov, ali naš demokratični sistem res deluje tako kot v učbenikih piše, da bi moral.

Kaj smo mi to izvolili!?

Interpelacije so očitno edino orodje, ki ga opozicija še zna izkoriščati za sporočanje svojih stališč in nagovarjanje volivcev. Težko razumljiva strategija — in zagotovo ne zmagovalna.

Nestrinjanje namreč ne ustvarja trdne in povezane skupnosti. Skupnost se oblikuje okrog tega, glede česar se ljudje strinjajo. Sámo nestrinjanje pa ni dovolj močen motiv, da bi ljudi potegnil za seboj. Kot orodje za pridobivanje volilcev je interpelacija neučinkovita.

So pa interpelacije tudi kraja dragocenega časa. Bolje bi bilo, če bi ga poslanci porabili za temeljitejšo presojo zakonodajnih rešitev.

Slaba, zastarela, neživljenjska in luknjasta zakonodaja, ki jo državljani vidimo kot sistem za ustvarjanje neenakosti pred zakoni, je razlog za državljansko nezadovoljstvo in glavna ovira za naš razvoj.

Interpelacije so priložnost za tiste poslance, ki jih sicer ne videvamo prav pogosto v državnozborskih diskusijah, da se malo pokažejo. Manj izkušeni in tisti s komunikacijskimi težavami ne morejo skriti svojih omejenosti. Govoričijo nepovezano, prekladajo liste sem in tja, vmes preklinjajo, šepetaje prosijo kolege za pomoč, “dej, pomagi”, nato pa se javno opravičujejo.

Kaj za boga milega smo mi izvolili!?

Interpelacijske seje so še najbolj podobne resničnostnemu šovu. Tega so najbolj veseli mediji, ker tako dobijo 15 ur programa, v katerem se nasprotni strani polivata s svežo gnojnico. Interpelacijska zasedanja se včasih zavlečejo pozno v noč — in nočne zgodbe so še posebna medijska poslastica. Prava TV drama!

Pa še nekaj sloganov

Ker so interpelacije pritisk na delo ministrov, ustvarjajo nove težave. V naši javni upravi oz. javnim uslužbencem čas namreč teče z drugo hitrostjo kot v gospodarstvu in v realnem življenju.

Zato tako kratki roki, kakršne obljubljata AKM in KMC — recimo ureditev socialnih in zdravstvenih razmer še letos — ne bodo pripomogli k dobrim, premišljenim odločitvam, ki bi preživele več kot en vladni mandat in upoštevale vse možne vidike, ki jih urejanje problematičnih vsebin zahteva.

Ker nas je razrednik enkrat že presenetil z domišljenim sloganom, da Slovenci ne jamramo, mu za zadnji dve leti vodenja razreda ponujam še enega močnega: “Interpelacija? Samo brez jamranja, prosim!”

Opoziciji pa pritiče tale: “Ne jamram, samo interpeliram!”


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 29. oktobra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Ukor pred izključitvijo. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE