Bo Trump zmagal, ker so ekonomisti proti? Ne zato, lahko pa kljub temu…

4.11.2016 / 06:08 Komentiraj
Morda gre za vraževerje. Ko so ekonomisti zadnjič javno pozivali volilce (proti brexitu), se je večina odločila drugače.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Gre seveda za čisto špekulacijo, ki temelji na majhnem (in pristranskem) vzorcu. Ampak ko je ta teden 370 znanih ameriških ekonomistov — med njimi osem nobelovcev, tudi nekaj mojih kolegov — objavilo javni poziv Do Not Vote for Donald Trump, so se mnogi resno prestrašili.

Mogoče tudi iz vraževerja. Nazadnje, ko so (britanski) ekonomisti na tak način javno pozvali volilce — in sicer, naj glasujejo proti brexitu —, se je večina volilcev odločila drugače.

Ali pa še starejši primer: leta 1930 je kar 1928 (ameriških) ekonomistov podpisalo peticijo proti Smoot–Hawleyjevemu carinskemu zakonu, ki je zvišal ameriške carine na uvožene izdelke na daleč najvišjo raven dotlej (v povprečju na 45%).

Henry Ford je zakon ocenil kot “ekonomsko norost” in celo noč preživel v Beli hiši, da bi prepričal predsednika Hooverja, naj ne podpiše zakona. Tudi glavni direktor J. P. Morgana je šel skoraj na kolena pred Hooverjem, naj ne podpiše zakona. A nič ni zaleglo, Hoover je zakon podpisal.

Poslanec Willis C. Hawley (1864–1941) in senator Reed Smoot (1862–1941), ki jima je leta 1930 uspelo uveljaviti drastičen carinski zakon, na fotografiji 11. aprila 1929. — [Library of Congress, PPOC]

Depresija

Smoot–Hawleyjev carinski zakon je nato pozvročil začetek velike depresije, ker je po vsem svetu izzval verižno reakcijo. Industrijske države so v roku nekaj mesecev sprejele povračilne carine. Ameriški izvoz se je v enem letu prepolovil. Svetovna trgovina je v dveh letih (do januarja 1933) upadla na samo tretjino obsega izpred štirih let.

Istočasno s pozivom ekonomistov je v ponedeljek 19 nobelovcev za ekonomijo javno podprlo Hillary Clinton. Zanimivo pri tem je, da so poziv podpisali — poleg liberalnih (progresivnih) ekonomistov kot Joseph Stiglitz in Robert Solow — tudi nekateri iz skrajne konzervativne sfere kot recimo Robert Lucas, Thomas Sargent, Edmund Phelps itd.

Če dodate še zmanjševanje javnomnenjske prednosti Hillary Clinton pred Donaldom Trumpom (po nekaterih anketah je Trump celo že v prednosti) zaradi ponovnega izbruha afere z elektronsko pošto na privatnem serverju, je jasno, zakaj se nekateri bojijo pozivov ekonomistov. Nekateri so na podlagi tega celo stavili, da bo Trump zmagal, kajti javni poziv ekonomistov bi utegnil biti dober indikator, da se bo zgodilo ravno nasprotno od tega, k čemur pozivajo oziroma za kar se javno zavzemajo.

Not so fast, Anton…

Le počasi. Ne smete tako hitro sklepati na podlagi tako majhnega (in pristranskega) vzorca. Kajti ekonomisti radi pišejo javne pozive in peticije. In nimajo nujno prav.

Pomislite recimo na znano “pismo inflacionistov” iz leta 2010, ko so ekonomisti javno pozvali tedanjega predsednika FED Bena Bernankeja, naj ne zažene drugega vala kvantitativnega sproščanja, ker bi to lahko razvrednotilo dolar in pognalo inflacijo. Bernanke jih ni poslušal, pa tudi do inflacije ali razvrednotenja dolarja v teh šestih letih ni prišlo.

Septembra je 306 (konzervativnih) ekonomistov, poslovnežev in predstavnikov konzervativnih think-tankov napisalo javni poziv proti Hillary Clinton, vendar so nastopili bolj iz ideoloških razlogov, proti njenim ekonomskim stališčem do podpiranja osnovnega zdravstvenega varstva in minimalne plače.

Pri tem so seveda spregledali, da je Clintonova na plačilni listi največjih igralcev na Wall Streetu in da zato finančne oligarhije ne bo prizadela, čeprav bo življenje naredila bolj znosno spodnjemu delu populacije.

“Sramota za ekonomijo”

Trumpov svetovalec Peter Navarro, profesor na Kalifornijski univerzi v Irvineu, se norčuje iz zgoraj omenjenega poziva 370 ekonomistov, češ, glede blagodejnih učinkov prostotrgovinskih sporazumov so se tako dramatično zmotili zato, ker svoja prepričanja preveč utemeljujejo na učbeniških konceptih, namesto da bi jih na empiričnih dejstvih.

Navarro pravi, da ekonomistom in nobelovcem nikakor ne moremo zaupati glede učinkov trgovine:

“Ne rabite doktorata iz ekonomije za to, da razumete, da bo Trumpov načrt za znižanje davkov, za manj regulacije, za povečanje porabe nafte, zemeljskega plina in čistega premoga, za odpravo našega trgovinskega primanjkljaja s povečanjem izvoza in zmanjšanjem uvoza znatno povečal rast, dvignil plače in generiral bilijone novih davčnih prihodkov. To novo pismo je sramota za ekonomijo, ki še naprej vztraja pri trditvah, da so slabi trgovinski sporazumi dobri za Ameriko. Gre za klasično zgodbo o realnosti, ki gre naravnost mimo učbeniške trgovinske teorije.”

Vudu

Osebno dvomim, da imajo javni pozivi ekonomistov sploh kakšno težo. Morda jo imajo v strokovni, specializirani javnosti, na javno mnenje pa prav gotovo nimajo velikega vpliva.

Volilce ženejo drugi motivi — od družinske predeterminiranosti in osebne situacije, torej stanja v želodcu in denarnici, pa do splošne javne histerije. Te pa se ugledni ekonomisti običajno ne udeležujejo.

Kar seveda ne pomeni, da Trump na teh volitvah nazadnje morda ne bo celo zmagal. Toda njegova zmaga bi bila s pozivi ekonomistov kvečjemu v naključni korelaciji, ne pa v vzročni zvezi.

Razen če ne gre za kak vudu.

Vidite, tudi jaz sem postal previden.


OpombaTekst je bil objavljen v četrtek, 3. novembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Kontra učinek peticij: Bo Trump zmagal, ker so ekonomisti proti njemu?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE