Trump & Clinton: urbani kmetavz proti profiterki zakonskega brodoloma

5.11.2016 / 06:10 Komentiraj
Ga. demokracija in g. kapitalizem kaznujeta ljudstvo za neumnost in aroganco tako, da strežeta njegovim nizkotnim hibam.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Barack Obama, ki je bil leta 2008 pomotoma izvoljen za predsednika ZDA, se po dveh mandatih poslavlja. To je precej bolj pomemben podatek od tega, kdo bo njegov naslednik v sedlu kavbojske velesile.

Pogled v preteklost ponuja spoznanje, da smo se že zdavnaj poslovili od upanja v vsaj pogojno humano, inteligentno in kakovostno politično delovanje. 

Obama je kandidiral v srečnih okoliščinah. Po vsesplošnem razočaranju nad Bushevo vladavino so Republikanci začeli s krizno sago zaradi pomankanja sprejemljivih kandidatov, ki bi si drznili vstopit v predvolilno tekmo. Kriza očitno še traja.

Težko je izbrskat neoliberalnega plenilca, ki bi pred kamerami znal čvekat več kot pet minut, ne da bi piskalo od puhlic in primitivizma — pa naj gre za versko obsedena Mitta Romneya in podpredsedniško kandidatko Sarah Palin ali pa za urbanega kmetavza Donalda Trumpa.

Vsak lifestyle ima svoj kasting.

In ljudstvo se odzove

Volilne bitke za prestol so v demokratičnih deželah od nekdaj bolj predmet razvedrilnega programa kot pa resne diskusije o vizijah za svetlo prihodnost — v Ameriki pa vsaj od Johna F. Kennedyja naprej izključno resničnostni šov. Vprašanje je le zvrst in nivo resničnostnega šova.

Ne strinjam se z nekaterimi komentatorji, ki aktualno situacijo dveh značajsko in profesionalno poraznih primerkov v bitki za predsedniški položaj v ZDA ocenjujejo kot hibo demokracije. Demokracija vedno pokaže povprečno stanje duha. Politiki, trgovci in mediji ponudijo tisto, za kar menijo, da je najnižji skupni imenovalec sprejemljivega za povprečno večino.

In ljudstvo se odzove. Gre za recipročen odnos. Donald Trump in Hillary Clinton sta vendarle pridobila visoko javno podporo. Nista bila edina kandidata. Vsako sprenevedanje samo zamegljuje bistvo problema.

Beli Obama ne bi prestopil praga Bele hiše

Del resničnostnega šova je bil tudi Barack Obama. Moral ga je sprejet, da je sploh lahko zmagal. V lobotomični oglaševalski kampanji se je z dobrimi nameni notorično izpostavljalo dejstvo, da gre za Afroameričana. Celotna agenda je temeljila na prepričevanju, da Amerika ustvarja zgodovinsko pomemben trenutek boja proti rasni diskriminaciji.

Tragikomedija se je skrivala v detajlih. Obama je mulat, ki je bil deležen vzgoje in izobraževanja visoko izobraženih belcev višjega srednjega sloja. Med odraščanjem je imel bore malo stikov z očetom, ki se je po izobraževanju na Harvardu vrnil v rodno Kenijo. Ko je v nekem govoru opomnil Afroameričane, naj malo bolje vzgajajo svoje otroke, je bil v svoji realni formi, ki je osupnila večino sveta, meni podobne simpatizerje pa spravila v smeh.

S kričanjem zaradi afroameriških genov Obama v javnosti ni bil obravnavan enakovredno belcem, mar ne? Z njim je odkljukan nerešen problem. Nihče ne bo mogel več trdit, da za temnopolte prebivalce ne velja, da je v deželi sanj vse mogoče. Krasno!

Belec z drugačnim imenom

Barack Obama je bil za današnje stanje duha vseeno presenetljivo kakovosten predsedniški kandidat, kakršni se ponavadi sploh ne morejo prebit h koritu. Že kot mladenič je stopil na mamino pot, ki je kot antropologinja delovala na področju medkulturnega povezovanja in spodbujanja razvoja revnejših območij v Indoneziji.

Nekdanji profesor prava je svojo politično kariero senatorja iz Illinoisa gradil predvsem na odličnih govorih, ki so bili v primerjavi z govori drugih povzpetnikov zavidljivo inteligentni, prepričljivi in elegantni. Jasno je bilo, da jih rad sestavlja sam. Obnašal se je kot dostojna oseba s človeku primerno razvitimi možgani. 

Če bi bil Barack Obama belec z drugačnim imenom in priimkom, mu verjetno ne bi uspelo prestopit praga Bele hiše. Je preveč uglajen in artikuliran sredi pobebavljene okolice. Kljub republikanski večini v kongresu mu je uspelo solidno vodit državo. Zdravstvena reforma je njegov najbrž največji dosežek, vse drugo pa je dandanes dosežek že zato, ker ga z nobeno potezo ni posebej usral. Prenekatere od svojih glasnih podpornikov je razočaral, ker ni naredil Occupy Wall Street revolucije sredi Ovalne pisarne.

Osebno sem ves čas zatrjevala, da se nam bo še tožilo za Obamo, ki je bil samo napaka v sistemu. Čeprav ni bil posebej koristen, predvsem ni bil škodljiv. Takšne so dandanašnje meje verjetnosti na divjem zahodu.

Kurbe v dobi kurbanja

Nič nenavadnega, da je po Obami spet prišla na svoj račun pregovorna ljudskost. Donald Trump je primerek preočitno frustriranega biznismena brez vsebine in ustvarjalnega potenciala, ki se že celo življenje na vse kriplje peha za občutkom zmage.

Forma na srečo še nikomur ni prinesla zadoščenja. Večkratni bankrotiranec, ki mu banke ne dovolijo bankrotirat. Spremlja ga žena, ki za razliko od prve žene ni ravno Čehinja, temveč je iz neke sumljivo neznane, majhne in revne evropske dežele. Gospe ne uspe spravit skupaj niti enega spodobnega stavka na nivoju osnovnošolke. Reva ukrade govor Michelle Obama in upa, da je ne bodo odkrili. Trump se ob njej verjetno počuti kot filozofski genij.

Dobili smo podobo odvratno neprivlačnega gobezdala, ki se je napiflal par desničarskih floskul in opletanja z žaljivimi opazkami na račun ženskega videza. Ob njem se maje soproga, ki želi postat privlačna dama, a očitno misli, da to dosežeš s premoženjem in s stilsko preobrazbo v frizerskem in lepotnem salonu.

Koliko ljudi po svetu se lahko identificira s takim problemom plehkosti? Koliko jih je prepričanih, da jim manjka samo denar, da bi postali srečni? Mislim, da ogromno.

Feministična profiterka

Gospa Clinton je predstavnica profiterke mizernega zakonskega brodoloma. Poskuša nas prepričat, da je feministka v borbi za enakopraven položaj ženske v družbi. Za bruhat. Še Melanija Knavs bi me lažje prepričala, da je lepa.

Kot senatorka iz New Yorka je Hillary Clinton v času Busheve vlade brez sramu podpirala konservativna stališča in se stiskala ob poln žep Donalda Trumpa. Prodaja se korporacijam in obenem opleta z levičarskimi stališči. Zelo prilagodljivo bitje.

Amerika je po duši monarhija, ki se ne more osvobodit od Kennedyjev, Bushev, Clintonov in podobnih patriarhalnih dinastij. Nekatere soproge prejmejo precej skromnejša darila od senatorskega položaja v New Yorku, da s sklonjeno glavo obvisijo v zakonu z ostarelim prevarantom, ki predrago prodaja buče zasebno in javno.

Takšni zakonci si seveda zaslužijo drug drugega. Morje podobnih se je ganjeno prepoznalo v poanti zgodbe. Značaj je, kakršen pač je — v zasebni ali javni sferi.

Če bo Hillary zmagala, se Clintonu obeta še kariera prve dame. Čestitamo!  Živimo v času in prostoru, ki ustvarja ugodne okoliščine za rovarjenje kurb. Pri tem nimam v mislih ubogih pouličnih prostitutk in prostitutov. Ti so največje žrtve pravih kurb. To je gospa demokracija v zakonskem stanu z gospodom kapitalizmom. Ljudstvo kaznujeta za neumnost in aroganco s tem, da strežeta njegovim najbolj nizkotnim hibam.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE