Zakaj se je SLO znašla na repu lestvice prometne varnosti v EU

6.11.2016 / 06:08 Komentiraj
Saj ni čudno. Pristojni za varnost v prometu ne ukrepajo, policija stavka, mi pa vozimo kot norci in še veselo pijemo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Policija in drugi pristojni, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, manj kot dva meseca pred koncem leta zaskrbljeni ugotavljajo, da je letošnje število smrtno ponesrečenih na slovenskih cestah dramatično preseglo lansko. Od 1. januarja do danes je na naših cestah umrlo 117 ljudi, lani v vsem letu pa 105.

Mogoče se vam razlika ne zdi zelo dramatična, da bi bilo vredno temu posvetiti cel zapis. A dejstvo je, da je višja za 10% — in da je v vsakem primeru 117-krat previsoka.

Zaradi tega poraznega rezultata je Slovenija po poročilu Evropske komisije padla na lestvici prometne varnosti za 10 mest. Na rep držav EU. Za nami so samo še Bolgarija, Grčija, Hrvaška in Romunija. Skrajno bedno!

Naše institucije

Tisti, ki bi o tej statistiki morali prvi kaj povedati — če že prej niso ničesar pametnega ukrenili —, torej Ministrstvo za infrastrukturo in Javna agencija za varnost cestnega prometa, so se komunikacijsko podelali v hlače. Vse, kar so ob tem znali povedati, je bilo to, da je poročilo Evropske komisije potrebno najprej z vso resnostjo in temeljito proučiti, nato pa se bodo odzvali.

Medtem, ko oni proučujejo, pa lahko mi žalujoči ostali iz javno dostopnih podatkov in podatkov, objavljenih v medijih, že nekaj rečemo in celo kaj sklenemo. Odločno!

Naše ceste

Da so naše ceste (razen avtocest) vedno bolj zanemarjene, nevarne, neurejene, lahko vidite vsak dan, ko se vozite v službo. Kar 70% državnih cest je v slabem stanju. V Evropi se zgodi 4% prometnih nesreč zaradi slabih cest, v Sloveniji 8%.

Dobra infrastruktura je tudi sicer eden od temeljev gospodarskega razvoja vsake države. In vendar temu namenjamo vsako leto manj sredstev. Politiki se pričkajo o “drugorazrednih” temah, prioritete pa zanemarjajo. Pozabljajo, da so življenja, zdravje in blagostanje ljudi ključne človeške vrednote. Tudi te ležijo mrtve na naših cestah!

Naša pijača

Slovenci imamo s pitjem alkohola dokazano velik problem. Smo eden najbolj pijanih narodov na svetu. Leta 2014 smo zasedali “odlično” 9. mesto na svetu po popitem alkoholu na prebivalca. Vsak dan ga veselo žgemo, uničujemo lastno zdravje, družine, službe, življenja.

Preveč popitega alkohola je razlog za vsako deseto prometno nesrečo v Sloveniji. Vsak tretji človek, ki umre na slovenskih cestah, umre zato, ker je on sam ali nekdo drug popil preveč alkohola. Streznimo se!

Naša policija

Koliko je k žalostni cestni bilanci prispevala večmesečna stavka slovenskih policistov, ki so se borili za dvig svojih bednih plač, je težko izračunati. Namesto na cestah so bili med stavko v pisarnah. To dejstvo je takrat zagotovo dalo krila lahkomiselnim šoferjem, ki so med vožnjo začutili brezmejno svobodo. Če nad grehi ni nadzora, več grešimo.

Takrat sem zapisala, da podpiram prizadevanja policije za dvig njihovih plač. Še vedno tako mislim. Toda na vsak način bi bilo bolje, če bi štrajkali pri administrativnem delu, ne pa pri nadzoru na cestah.

Nemška policija, vojska in učitelji ob vstopu v svoj poklic podpišejo izjavo, s katero se odrekajo pravici do stavke. Seveda lahko imajo sindikate, ki se borijo za njihove pravice, ne smejo pa državo postaviti v situacijo, da “ne deluje”. V Avstriji je glede policije in vojske podobno. Če že stavkajo, so to neplačane akcije. Pametno!

Naši ljudje

Za tiste, ki v prometni nesreči izgubijo svojce, je to izjemno travmatična izkušnja. Prometna nesreča ni bolezen, o kateri zdravniki obvestijo vse vpletene, preden se lotijo zdravljenja, družina pa se medtem prilagodi in gre skozi nek miselni proces, v katerem se lahko pripravi na nadaljnje korake. Smrt v prometni nesreči pa je trenutno, nepovratno dejstvo. Zadane te kot krogla za rušenje. Prileti, ko si najmanj pripravljen. Butne te in te lahko do konca uniči.

Kako se pobrati, mi ni jasno. Zato tako občudujem in cenim zakonca Mavec. Lili in Roman sta po izgubi osemletne hčerke zaradi prehitrega voznika zmogla toliko moči, da sta se usmerila v ozaveščanje javnosti o varnosti v prometu. Od spoštovanja hitrosti pa do alkoholiziranosti. Smisel življenja sta našla v tem, da osveščata druge, naj preprečijo nove smrti. Plemenito!

Če že institucije nič pametnega ne ukrenejo, imamo državljani sami vendarle nekaj možnosti za izboljšanje statistike z lastnimi odločitvami. Če nič drugega, spoštujmo prometne predpise vedno in povsod — in nikoli ne pijmo alkohola, ko vozimo. Da nas ne bo udarila krogla za rušenje!


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 5. novembra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Kot krogla za rušenje. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE