Papir prenese vse. Tudi smešni slovenski proračun. Brez glasu proti v DZ!

20.11.2016 / 06:10 Komentiraj
Mislite, da bi lahko kupili hišo na kredit, ki vam ga še niso odobrili, in z dediščino tete, ki še ni napisala oporoke?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vlada je sprejela proračun za leti 2017 in 2018. Glede na to, da gre za osnovni finančni okvir delovanja države, vlada vzklika: “Hura!” Dokument je sprejet samo na papirju, a to jim ne more pokvariti zadovoljstva, da je formalni postopek zaključen. Ni važno, kako se bo zasukala vrsta neznank v proračunu. Pomembno je, da imamo proračun za naslednji dve leti.

Pa je res? To je nekako tako, kot če bi kupovali hišo in bi v finančni konstrukciji upoštevali kredit, ki vam ga banka še ni odobrila in pri katerem niti ne bi vedeli, ali ste po sploh primeren prosilec, zraven pa še dediščino od tete, ki je še živa in še ni napisala oporoke.

“Nič ne de,” bi si rekli sami pri sebi in s to papirnato konstrukcijo prišli do prodajalca in mu ponudili kupnino. Ta pa z vami zagotovo ne bi podpisal pogodbe, ampak bi vas poslal nazaj v banko po konkreten denar in pripomnil, da tudi brez tetinega denarja ni treba hoditi nazaj.

Smešen dokument

V naši politiki pa ni tako. “Pogodbo” za proračun smo podpisali. Zdaj točno vemo, da se bo v državno blagajno leta 2017 nateklo 8,8 milijarde evrov, odteklo pa bo 9,5; leta 2018 pa bo to razmerje 9,3 milijarde proti 9,6.

Podpis tega dokumenta je smešen zlasti v času, ko se zapletajo pogajanja s Fidesom o plačah, normativih, delovnem času, o njihovih (propadlih) pričakovanjih po izločitvi iz sistema javnih uslužbencev.

In to še ni vse. Odprta so tudi pogajanja s sindikati javnega sektorja nasploh — kar je neznanka, vredna 300 milijonov evrov.

Kakšno sporočilo daje vlada s tem, da v teh okoliščinah sprejema proračun? Neresnost? Nerealnost? Popolna odtujenost od realnosti? Ignoranca do pogajalskih partnerjev? Samozadostnost?

Vau! Vsi za!

Razprava pred glasovanjem v parlamentu je bila burna. Trajala je pozno v noč. Nekateri poslanci so se pritoževali, da so utrujeni. Ubožci, res se nam smilijo, da morajo tako delati. Slišali smo obtožbe nad nerealnostjo dokumenta, pri tem pa uporabo mehkih, do zelo trdih, a sočnih pridevnikov.

Na koncu pa je glasovalni stroj na ekranu pokazal, da ni bil nihče od poslancev proti! Vau!

Pa ne zato, ker bi se med razpravo nesoglasja razblinila in bi se v resnici vsi strinjali, ampak zato, ker so nasprotniki tako sestavljenega proračuna postopoma zapuščali parlament. Najprej vojska Janeza Janše, nato četica Nove Slovenije, potem vod Združene levice in na koncu še mini enota nepovezanih poslancev. Koalicijski poslanci, ki so ostali v dvorani, so složno in brez glasu proti sprejeli proračun.

Naši politiki delajo proračun očitno tako, kot se oblikujejo tečaji na borzah — na osnovi prihodnjih, pričakovanih poslovanj in donosov. Seveda. Ampak proračun — četudi je zrcalo načrtov —, je v zelo odgovorna, zavezujoča, konkretna bilanca, natančna odmera načrtovanega stanja v družbi oz. njenega poslovanja. — [Screenshot: Fokuspokus.]

To bo še veselo!

Tako smo ujeli tudi roke, ki nam jih postavljajo v Bruslju — četudi od tam že slišimo dvome glede našega proračuna.

Evropska komisija je pri oceni naših javnofinančnih načrtov za 2017 upoštevala samo dejansko sprejete ukrepe, ne pa teh, o katerih se šele pogajamo. Mi smo ravnali po slovensko/balkansko. Bomo že. Lako ćemo. Naš dogovor — oz. ocena dogovora — s sindikati javnega sektorja, ki ga v resnici sploh še ni, smo že vkalkulirali v proračun.

In ker plačni dogovor s sindikati pač še ni sklenjen, po mnenju šefov v Bruslju v naših javnih financah zeva vsaj 300-milijonski dodatni primanjkljaj. Evropska komisija nam zato napoveduje primanjkljaj v višini 2% BDP za leto 2017, naša vlada pa načrtuje 1,3-%. To bo še veselo! A žal samo za medije, ki bodo lahko poročali o nasprotjih, krizah, napetostih, borbi za uveljavitev interesov ene ali druge strani, nočnih sejah, pritiskih. Njihove najljubše okoliščine.

Evropska komisija je tudi sporočila, da sedanjo gospodarsko rast preveč optimistično jemljemo kot samoumevno in je ne izkoristimo kot priložnost za zniževanje javnega dolga. Ravno nasprotno. Strukturni javnofinančni primanjkljaj še povečujemo in se oddaljujemo od ciljne fiskalne vzdržnosti. Ne izkoriščamo ugodnega časa za zmanjševanje primanjkljaja ali prestrukturiranja dela stroškov javnega sektorja.

Papir prenese vse

Naši politiki delajo proračun očitno tako, kot se oblikujejo tečaji na borzah — na osnovi prihodnjih, pričakovanih poslovanj in donosov. Seveda. Ampak proračun — četudi je zrcalo načrtov —, je v zelo odgovorna, zavezujoča, konkretna bilanca, natančna odmera načrtovanega stanja v družbi oz. njenega poslovanja.

Kako uspešna bi bila naša podjetja, če bi se zgledovala po naši politiki? Recimo Ivo Boscarol bi lahko že pred sedmimi leti vkalkuliral v bilance svoja pogajanja s Kitajci, ki jih je zaključil šele letos. Tako bi bil Pipistrel danes vreden veliko več.

Tudi Tanja Skaza bi svoj ambiciozni načrt gradnje lastne blagovne znamke doma in v tujini lahko že pred petimi leti dodala na pravo stran bilance. Enako bi lahko naredil tudi Akrapovič. Da ne govorim o Marjanu Batagelju, ki bi milijonske zneske vstopnin v Postojnsko jamo lahko že zdavnaj prištel v svoje finančne dokumente.

Papir prenese vse. Proračun pa tudi. Očitno pa tudi Slovenci. Očitno smo eden najbolj potrpežljivih, ponižnih, značajsko tihih narodov.

Ampak glavno, da imamo proračun. “Hura!”


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v soboto, 19. novembra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Koliko je 300 milijonov krat nič. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE