Ministrstvo za kulturo poskuša ohranjati preživete poslovne modele

30.11.2016 / 06:08 Komentiraj
Nehajmo se vrteti v začaranem krogu medijskih strokovnjakov in interesnih skupin. Pozabimo Strategijo medijev 2017–15.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Po prvem odzivu na Strategijo medijev 2017–25 je podrobnejši pregled besedila razkril vrsto zgrešenih predpostavk in ugotovitev o stanju medijev in neprimernih predlogov za reševanje te problematike.

Okrogle mize in televizijska soočenja so bila šokantna. Zgroženo sem poslušal razlage in priporočila iz časov planskega gospodarstva. Očitno so politiki, vlada, “poznavalci”, “medijski strokovnjaki”, oblikovalci javnega mnenja ujeti v vzorcih razmišljanja, ki z današnjimi izzivi medijev nimajo nič.

Splet je zamajal tradicionalne oblike gospodarstva in temelje demokracije. Ukvarjajmo se raje s temi izzivi in ne z ohranjanjem medijskih šivalnic, ki jim ni rešitve. V Sloveniji je preveč medijev. Vsi pač ne morejo preživeti.

Ministra Peršaka čaka trdo delo. Uspešno ga bo opravil le, če se bo izvil interesnim skupinam, ki so zaznamovale sedanjo Strategijo. Upam, da mu bo uspelo. Medtem pa nadaljujemo z razpravo o posameznih področjih medijske politike. Najprej se lotimo davkov.

Ne davek, prispevek naj bo

V drugem osnutku Strategije je Ministrstvo predlagalo obdavčitev interneta. Kako naj sicer razumemo predlagano uvedbo “obveznega prispevka operaterjev, ki ponujajo dostop do svetovnega spleta za vse imetnike spletnih priključkov, v sklad za deficitarne informativne vsebine”?

Opozorili smo na nerodno formulacijo ukrepa in Ministrstvo pozvali k podaljšanju javne razprave. Na naše presenečenje se je MK odzvalo s trditvijo, da ne predlaga obdavčenja interneta, temveč samo “obvezni prispevek” za medijsko pluralizacijo in zaščito slovenskega jezika. Ta da naj ne bi obremenil uporabnikov, ki dostopajo do vsebin ali ponujajo lastne vsebine, temveč lastnike oz. upravljalce platform, ki ponujajo medijske vsebine kot so informativne, avdiovizualne, glasbene ter druge vsebine in oglasi.

To je še bolj zaskrbljujoče. Ministrstvo je v pojasnilu povsem spremenilo prvotno razlago ukrepa in začelo govoriti o obdavčitvi spletnih platform. V sporočilu za javnost je sledilo obrazložitvi septembra objavljenega, spornega paketa Evropske komisije za prenovo avtorske zakonodaje, s katerim bi spletnim platformam prepovedali brezplačno deljenje medijskih vsebin, objavljanje povezav, ki danes avtomatsko vsebujejo del povezanega besedila, ter agregiranje medijskih vsebin.

Zaščita starih poslovnih modelov

Po mnenju Komisije bi na ta način dosegli pravičnejši in trajnosten trg za ustvarjalce in medije. Časopisi, revije in druge publikacije so s prehodom s tiskanih na digitalne storitve in platforme dosegli širše občinstvo, a je imel prehod negativne učinke na prihodke iz oglaševanja ter močno otežil licenciranje in izvrševanje pravic v teh publikacijah.

Komisija skuša z ukrepi zaščititi stare poslovne modele pred spremembami, ki jih prinašajo digitalne platforme. Komisar Oettinger je reformo v korist izdajateljev pripravil, čeprav ni bila del prvotnega načrta Evropske komisije za enotni digitalni trg in je bila v nasprotju s stališči Evropskega parlamenta. Ta je že v lanskem poročilu o reformi avtorskih pravic v EU in tudi letošnji resoluciji o enotnem digitalnem trgu tovrstne komisarjeve ideje zavrnil.

Skoraj povsem enako razlaga Ministrstvo za kulturo v sporočilu za javnost. Zdi se, da je tako kot komisar Oettinger v zakonodajnem postopku tudi minister Peršak dovolil, da so proces priprave Strategije ugrabile interesne skupine.

Spreminjanje regulacije spleta z novimi dajatvami za upravljalce platform ali s širjenjem avtorskih pravic za izdajatelje je napačen pristop k reševanju preživetih analognih poslovnih modelov. Cena take regulacije bi bila zelo visoka.

Lomastenje po spletu

Spreminjanje regulacije spleta z novimi dajatvami za upravljalce platform ali s širjenjem avtorskih pravic za izdajatelje je napačen pristop k reševanju preživetih analognih poslovnih modelov. Cena take regulacije bi bila zelo visoka. Omejila bi dostop do informacij, svobodo izražanja in inovacije. Je tudi v nasprotju z interesi uporabnikov — od raziskovalcev, kulturnih ustanov, zagonskih podjetij do končnih uporabnikov. 

Podobne dajatve sta doslej uvedli Nemčija in Španija, kjer se že kažejo negativni učinki. Manjši evropski izdajatelji so zato decembra lani v odprtem pismu Evropski komisiji izrazili nasprotovanje poskusu uvedbe nove sorodne avtorske pravice, vezane na deljenje, povezovanje in agregiranje spletnih novic, ter razložili, zakaj bi bilo to škodljivo:

“Kot izdajatelji vemo, da takšni predlogi otežujejo širjenje našega glasu ter doseganje novih bralcev in občinstva. Ustvarjajo nove ovire med nami in našimi bralci, nove vstopne ovire za izdajatelje novic kot smo mi. Težje bomo prisotni v spletu, bralci nas bodo težje poiskali in težje dostopali do nas. Bralci se bodo težje angažirali v naših zgodbah in s svojimi prijatelji delili povezave ali naše naslove. Zaradi tega bomo težje rasli, razvijali nove informacijske vire in poslovno inovirali. Neverjetno, ampak v Španiji nimamo nadzora nad lastno vsebino, ker ne smemo brez plačila razširjati lastnih novic, če nam je všeč ali ne.”

“Zakonodaja, ki širi sorodne avtorske pravice v spletu, je korak vstran od v prihodnost usmerjenega, sodobnega in raznolikega evropskega tiska. Otežuje našo rast in razvijanje inovativnih poslovnih modelov. Ko se bo prah polegel in bosta španski in nemški zakon v celoti stopila v veljavo, bo za novinarje in izdajatelje novic morda že prepozno.”

Stihijski poskusi obdavčenja

Na Ministrstvu, kjer nimajo znanja in izkušenj za medijske izzive digitalne družbe, se napačno lotevajo tudi dodatne obdavčitve kabelskih operaterjev. Naložiti jim nameravajo obveznost za plačilo dela dobička od distribucije tujih programov s slovenskimi oglasi. Forum za digitalno družbo je že opozoril, da so kabelski operaterji obdavčeni kot vsako drugo slovensko podjetje in da je dodatna obdavčitev neprimerna.

Če se tuji izdajatelji izogibajo plačilu davkov od oglaševalskih prihodkov, bi Ministrstvo to moralo urediti v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Tako to počnejo druge države. Enako velja za spletne platforme. Države si prizadevajo za ustrezno davčno ureditev ali sporazume s podjetji, ki imajo sedež v tujini. Nekateri izdajatelji v državah nato ustanovijo lastne podružnice ali pa davke plačujejo na osnovi sprejetih dogovorov. Podlaga za to je obstoječa davčna zakonodaja. Zato ni potrebe po uvajanju kakršnihkoli novih dajatev.

Strategija na smetišču zgodovine

Ministrstvo je Strategijo pripravilo brez celovitejše analize. Naslonilo se je na interesne skupine, namesto da bi celovito in sistemsko pregledalo trg in zakonodajo. Šele na tej podlagi bi lahko pripravilo primerne ukrepe.

V analizah opažamo odsotnost celostnih, sistemskih pristopov k politikam ter regulaciji medijev in elektronskih komunikacij. Ta primanjkljaj je izrazit tudi v zadnji verziji Strategije. Ministrstvo namesto notranjih vzrokov prepoznava le simptome krize v medijski dejavnosti. Zdravljenja se loteva z napačnimi ukrepi, ki ne bodo rešili krize slovenskih medijev, ampak jo bodo kvečjemu še zaostrili.

Če se minister Peršak želi odgovorno soočiti z izzivi medijev, naj Strategijo — kot je predlagal že Marko Crnkovič —, umakne iz javne razprave in zavrže. Otrese naj se vpliva interesnih skupin in zaviha rokave. Čaka ga trdo in naporno delo.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v nedeljo, 27. novembra, pod naslovom Ministrstvo za kulturo bi ohranjalo preživete poslovne modele. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE