Delo ni samo plača. Delo je temelj dostojanstva. In Trump to očitno razume.

5.12.2016 / 06:10 Komentiraj
Življenje in družba niso samo številke. Treba je najti pot k ravnovesju, enakosti, zadovoljstvu v okolju, kjer živimo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Naslovna trditev je sociologom seveda že dolgo jasna, medtem ko jo mnogi ekonomisti in politični analitiki šele zdaj spoznavajo.

Mnogi pa so to spoznali šele po Trumpovi presenetljivi zmagi, dobljeni predvsem po zaslugi glasov bele delavske populacije. Nekako je dozorelo spoznanje, da sta globalizacija in pomanjkanje socialnih politik pustili globoke rane v ameriški družbi in da so volilne preference volilcev premaknile proti ekstremom. Globalizacija je odnesla delovna mesta, socialne politike pa niso kompenzirale izgube delovnih mest.

Vendar to ni nujno vsa resnica. Tudi če bi socialne politike nadomestile izpad prihodkov posameznikov zaradi izgube delovenih mest, njihovo počutje vseeno ne bi bilo enako. Volilci, ki prejemajo socialne transferje, ne bi nujno glasovali enako, če bi bili zaposleni in prejemali ekvivalentne prihodke.

Status zaposlenosti

Zdaj to ugotavljamo tudi ekonomisti. David Blanchflower in Andrew Oswald sta v študiji iz leta 2004 pokazala, da ima delo (zaposlenost) pomemben vpliv na zadovoljstvo in srečo ljudi — neglede na to, koliko denarja imajo. Biti zaposlen je status, ki ima pomemben učinek na samopodobo posameznika, na njegovo dostojanstvo in samospoštovanje.

Da lahko nekdo zasluži s svojim delom, ima zanj pozitivnejši učinek, kot pa če bi to vsoto dobil podarjeno ali v obliki socialnega transferja. Kot kažejo študije, je status zaposlenosti tudi zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju zakonov, predvsem pri moških.

Tistim, ki so izgubili službe — bodisi zaradi napredka tehnologije ali zaradi globalizacije —, te izgube ne moremo kompenzirati samo s socialnimi politikami, ki nadomestijo del izgibljenih prihodkov, temveč predvsem z zagotavljanjem možnosti, da najdejo delovno mesto podobne kakovosti (z vidika napora, statusa in plačila).

Naturščik Trump

To spoznanje bodo morali dojeti tudi politični analitiki in politiki sami.

Zanimivo je, da je to že dolgo pred njimi dojel politični naturščik Donald Trump in večino svoje kampanje zgradil na obljubi, da bo pripeljal nazaj izgubljena delovna mesta in preprečil nove selitve delovnih mest v tujino. Prve njegove aktivnosti po izvolitvi, skoraj dva meseca pred inavguracijo, kažejo, da misli resno. Resda se je odločil uporabljati “prepovedana sredstva“ — denimo vladne subvencije posameznemu podjetju (podjetju Carrier) ali napoved 35-% davka na uvoz proizvodov tistih ameriških podjetij, ki bodo prenesla proizvodnjo in delovna mesta v tujino.

Toda ihta, s katero se je tega lotil — tudi če teh sredstev zaradi nelegalnosti ne bo smel uporabljati —, ima lahko za posledico spremembo obnašanja korporacij in percepcije potrošnikov. Korporacije bodo začele tekmovati za javne subvencije oz. davčne olajšave v konkurenčni tekmi med zveznimi državami za odpiranje novih ali ohranjanje obstoječih delovnih mest, potrošniki pa bodo morda manj posegali po proizvodih podjetij, ki bodo javno denuncirana, da so preselila delovna mesta v tujino.

Gre za način življenja

Je to slabo? Hja… Prvič, ad hoc subvencije in davčna konkurenca ne vodita nujno v pravo smer. V tekmi za privabljanje naložb in delovna mesta se bodo vladne blagajne praznile, kar bo zmanjševalo tudi potencial za socialne politike. Glede bilance med več delovnimi mesti in manj prostora za socialne in druge vladne politike pa si ne upam napovedovati, kaj je bolje.

Druga stvar — da bodo potrošniki manj posegali po proizvodih “slabih” podjetij — pa ni nujno slaba. To potrošniki počnemo že zdaj, ko vsak dan sproti glasujemo z nakupi in nekako kaznujemo “manj etična” podjetja z manj nakupi.

Vsekakor pa bo potreben temeljit razmislek in zasuk nazaj od brezglave globalizacije in dirke za čim nižjimi stroški.

To je najbrž bogokletno slišati iz ust ekonomista. Toda življenje in družba niso (samo) številke. Treba bo najti pot nazaj k ravnovesju na mikroravni, k večji enakosti in zadovoljstvu v okolju, v katerem živimo.

Kot so ugotovili iskalci skrivnosti dolgega življenja mediteranskega prebivalstva, je to navsezadnje tudi eden od receptov za dolgo življenje. Tudi pri tem ne gre za hrano, temveč za način življenja! Gre za to, s kom to hrano uživate in koliko časa si vzamete za druženje z najbližjimi. Podobno je imeti dobro službo. Stabilnost zaposlitev in prihodkov je pomemben ključ do stabilnosti družbe.


Opomba: Tekst je bil objavljen v nedeljo, 4. decembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod istim naslovom. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE