Rekviem za nek poklic: Blagajničarke so tu samo zaradi nas. (Zaenkrat še.)

12.12.2016 / 06:08 Komentiraj
Kupec je kralj in lahko popolnoma prosto izbira, kaj bo kupil, koliko bo zapravil, na kateri/kakšni blagajni bo plačal.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Nedavno sva se v pogovoru s prijateljem dotaknila aktualnih socialnih razmer in dostopnih služb. Strinjala sva se, da je biti blagajnik pri kateremkoli trgovcu povsem častno delo — res pa, da je mizerno plačano.

Pri tem je med posameznimi trgovci opazna razlika v odnosu do zaposlenih in njihovega dela. Človek bi pričakoval, da bodo blagajničarke v trgovinah zahodnih trgovskih mrež kot Lidl in Hofer bolj zagrenjene od tistih, ki delajo za vzhodne, kamor sodi Mercator.

Nenazadnje je nakupovalna izkušnja v Mercatorju precej drugačna. Lahko rečemo, da je ugledna, fancy, trendy. Zaposlene bi že to moralo navdajati s ponosom.

Mercator in Spar sta že pred časom uvedla samopostrežne blagajne, kjer si kupec sam obračuna kupljeno blago, plača plačilo, zloži vse skupaj v pripravljene vrečke in gre. Pri tem kupec sploh ne pride v stik z osebjem, razen če se mu na samopostrežni blagajni slučajno kaj zatakne.

Nehajte gnjaviti blagajničarko

Če se bo trend na blagajnah nadaljeval v smer avtomatizacije, bomo ostali brez blagajničark. To je slabo za vse tiste, ki opravljajo ta poklic. Verjetno ne bo nikoli popolnoma izumrl, a kot kaže, bo blagajničark vedno manj.

Toda! Ali se tega ta ogrožena ciljna skupina sploh zaveda?

V vaši trgovini stojite pred odločitvijo, ali boste šli na avtomatsko blagajno ali na blagajno, kjer vas čaka blagajničarka. Pri njej ni čakalne vrste. Odločite se za živ, pristen, aktiven odnos z osebjem in veselo odkorakate proti blagajni. Artikle zložite na trak, pripravite potrebne kartice in se premaknete proti gospodični.

Ona pa vas takrat pogleda, kot da ste ji pravkar pobili celo družino. Iz njenega pogleda veje sporočilo: “Kaj me motite? Saj imate tu zraven prosto avtomatsko blagajno!”

Začudite se, ker tega ne razumete. Saj ste vendar kupec. Kupec je v trgovini kralj in lahko popolnoma svobodno izbira, kaj bo kupil, koliko bo zapravil in na kateri/kakšni blagajni bo to plačal.

Blagajničarka je tam samo zaradi vas.

Toda ona razmišlja drugače. Če sta istočasno prosti avtomatska blagajna in njena, je ona prepričana, da je bolje, če uporabite avtomatsko. Nehajte jo gnjaviti. Niti na misel ji ne pride, da je samoplačniška blagajna njena najhujša konkurenca. Ta neposredno ogroža njeno delovno mesto, ki bo v resnici postalo odveč, če se bo ta trend nadaljeval.

Človek bi pričakoval, da bodo blagajničarke v trgovinah zahodnih trgovskih mrež kot Lidl in Hofer bolj zagrenjene od tistih, ki delajo za vzhodne, kamor sodi Mercator. Mercator in Spar sta že pred časom uvedla samopostrežne blagajne, kjer si kupec sam obračuna kupljeno blago, plača plačilo, zloži vse skupaj v pripravljene vrečke in gre.

Učinkovitejše od strojev

Namesto da bi blagajničarke z nasmehom in povabilnimi namigi vabile kupce v svoje vrste — ker jim mi, kupci, ki stojimo v njihovi vrsti, zagotavljamo delo —, se dogaja, da nas pričakajo zlovoljne in neprijazne.

Saj vem, gospodična ali gospodič lahko imata kdaj slab dan. Mučijo ju skrbi in bolečine. Toda na tem delovnem mestu tega ne moreta in ne smeta pokazati.

Odraz tega odnosa, da dajo blagajničarke kupcem vedeti, da so jim odveč, je tudi njihova dinamika dela, ki je daleč pod učinkovitostjo tistih, ki to delo opravljajo v Lidlu ali Hoferju.

Čeprav tam (še) nimajo samopostrežnih blagajn, se blagajniško osebje dobro zaveda, da jih noben stroj ne more nadomestiti, dokler bodo hiteli prekladati in zaračunavati kupljeno blago hitreje kot ga lahko mi pospravljamo v vozičke. Dokler so učinkovitejši od strojev, bodo imeli svoje delovno mesto, plačo in s tem vsaj minimalno socialno varnost. Njihovo delo so že tako ali tako minimalizirali.

Blagajničarka samo še potegne blago čez čitalec, na koncu sami vtaknemo kartico v terminal, vtipkamo pin, iz blagajne prileze račun, ki nam ga blagajničarka samo izroči. In adijo.

Pokop

Tudi sicer je razlika v blagajniški hitrosti med enimi in drugimi trgovci postala tako očitna, da je cokla za počasne in pomembna konkurenčna prednost za hitre. Če namreč kje izgubljamo čas, je to zagotovo v vrsti pred blagajno.

Še en, skoraj neverjeten vzorec ravnanja sva obdelala s prijateljem. Pri enem od ponudnikov telekomunikacijskih storitev — ki ga ne smem imenovati, da ne bom dobila neprijaznega telefonskega klica —, je prodajno osebje že nekaj svojih naročnikov poslalo h konkurenci, češ, naj raje sklenejo novo naročniško razmerje kar tam.

Administracija, papirologija in zapletenost procesov so tako kompleksni, da je enostavneje za vedno zapreti naročniški odnos in poslati stranko h konkurenci. Pa razumi, če moreš.

Pošiljati kupca h konkurenci je uničevanje lastnega delovnega mesta. To bodo nekateri očitno dojeli šele potem, ko bodo morali na pogreb. Delovnega mesta, da ne bo pomote.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen v petek, 9. decembra, na avtoričini spletni strani KaKa — Kako komuniciramo? pod naslovom Pokop lastnega poklica?. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorico.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE