Schäuble ne popušča: Grčija ne bo obsojena na post za vedno, ampak…

16.12.2016 / 06:10 Komentiraj
Grexit je nujen. Odpis grškega dolga po mnenju IMF, EK “politično nemogoč, ekonomsko nezaželen, družbeno nesprejemljiv”.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vojna med IMF in Evropsko komisijo približno vsakih šest mesecev, ko pripravljajo novo poročilo o poteku izvajanja grških reform — beri: predvsem uspešnosti rezanja javnih izdatkov.

IMF že nekaj let kritizira EK, da Grčiji postavlja nemogoče zahteve glede konsolidacije javnih financ. Komisija namreč od Grčije zahteva, da srednjeročno (v 10 letih) doseže primarni presežek v proračunu v višini 3,5% BDP (brez upoštevanja obresti na plačilo dolga.

Ta zahteva seveda meji na znanstveno fantastiko.

Barry Eichengreen in Ugo Panizza sta leta 2014 naredila raziskavo. V njej ugotavljata, da je bilo v obdobju 1974–2013 samo 8 držav sposobnih vsaj 10 let. vzdrževati primarni presežek nad 4% BDP.

Pri tem pa je seveda bistveno vedeti, katerim državam je to uspelo in v kakšnih okoliščinah.

Težko ponovljivo

V teh 8 državah so bile ekonomske in politične razmere naslednje:

  • dosegale so gospodarsko rast,
  • dolg se jim je glede na BDP povečeval,
  • vlade so imele večino v vseh domovih parlamenta in
  • na oblasti so bile pretežno leve vlade.

Držav s primarnim presežkom nad 4% BDP v obdobju 10 let je ekstremno malo. V glavnem gre za majhne razvite države v izjemnih razmerah in v obdobju gospodarske rasti. Njihove izkušnje bo zato težko ponoviti.

Ali natančneje, z Eichegreenovimi in Panizzovimi besedami:

“Podrobneje raziskujeva pet držav, ki jim je uspelo vzdrževati vsaj 4-% primarni presežek BDP vsaj deset let (Belgija od 1995, Irska od 1991, Norveška od 1999, Singapur od 1990 in Nova Zelandija od 1994). Okoliščine v teh državah so bile posebne. Večina teh gospodarstev je majhnih in odprtih. Primer Belgije je povezan s posebnimi okoliščinami doseganja maastrichtskih kovergenčnih kriterijev. Primer Norveške je povezan z nafto in odločitvijo o ustanovitvi državnega investicijskega sklada. Najine ugotovitve niso spodbudne, saj namreč kaže, da so izkušnje teh držav težko ponovljive.”

Post za stagnacijo

Za Grčijo bo torej praktično nemogoče vzdrževati tako velik primarni presežek v trenutnem obdobju recesije. Bolj ko bo zasledovala presežek, bolj bo morala rezati javne izdatke, nižja bo gospodarska rast in hitreje se bo povečeval dolg glede na BDP.

To je stvar navadne aritmetike. Tehnično neizvedljivo.

Ali z drugimi besedami: od države, ki je v globoki ekonomski krizi, kjer je četrtina aktivnega prebivalstva in polovica mladih brez službe, ne morete zahtevati tako visokega proračunskega presežka. Taka država namreč sploh ne more začeti okrevati. Taka država — od katere zahtevajo “strogi post” — je obsojena na dolgoročno stagnacijo. Taka situacija preprosto ni vzdržna. Da ne omenjam, da nezadovoljstvo med ljudmi sproži revolucijo.

Zato IMF od držav EU zahteva, da Grčiji odpišejo polovico dolga in zmanjšajo zahteve glede primarnega presežka. Tako bi ji omogočili, da se postavi na noge in da sploh postane sposobna odplačevati dolg.

No pasarán!

Toda nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in njegov adjutant v Evropski komisiji, komisar Pierre Moscovici, se ne data. Moscovici tako v današnjem Financial Timesu piše:

“Vitalnega pomena je, da se dogovorimo o kredibilnih fiskalnih ciljih v naslednjh letih dolžniškega programa in da pri določanju teh ciljev ne precenjujemo zmožnosti Grčije, da bi jih dosegla brez spodokopavanja rasti. Cilji ne smejo biti postavljeni previsko in ne za predolgo časa — ker Grčija seveda ne more biti za vedno obsojena na varčevanje —, obenem pa jih ne smemo postavljati na podlagi zavestno pesimističnih projekcij ali vezati na politično nemogoče, ekonomsko nezaželene in družbeno nesprejemljive zahteve.”

Schäublejev (na fotografiji) adjutant Moscovici poudarja, da Grčija ne sme biti “za vedno obsojena na varčevanje”, po drugi strani pa kritizira IMF, da so njegove napovedi glede vzdržnosti grških javnih financ pesimistične. — [Fotografija: Armin Kübelbeck/WikiMedia Commons. Filter: Fokuspokus.]

Moscovicijeva hipokrizija

Moscovici torej po eni strani poudarja, da Grčija ne sme biti “za vedno obsojena na varčevanje”, po drugi strani pa kritizira IMF, da so njegove napovedi glede vzdržnosti grških javnih financ preveč pesimistične.

Kot veste, je bil problem v zadnjih letih ravno obraten. Projekcije IMF so bile vedno bistveno bolj optimistične od tega, kar se je kasneje v resnici zgodilo.

Moscovici je hipokrit. Odgovor se skriva v zadnjem stavku: ker je zahteva po odpisu dolga “politično nemogoča”.

Drugače rečeno, gospodar (Nemčija) v to ne privoli, zato je zahteva po odpisu dolga neizvedljiva. Videli bomo, kako se bo IMF tokrat izvlekel iz te zgodbe. To bi vsekakor zrahljalo politično napetost, Grčijo pa seveda poslalo na pot bankrota in izstopa iz evroobmočja. Kar je za to državo skoraj nujno, če hoče okrevati. Z evrom in tako visokim dolgom bo to nemogoče.


OpombaTekst je bil objavljen v četrtek, 15. decembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Vojna med IMF in Evropsko komisijo se razplamteva. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na [email protected]
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE