Pop TV in Kanal A s 16.1. nič več na antenah

21.12.2016 / 06:08 Komentiraj
TV programi med lobiranjem operaterjev pri AKOS in ZPS in ob kratkovidnosti države zapuščajo digitalno prizemno omrežje.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Medijski hiši TV in Kanal A, izdajatelja televizijskih programov v lasti družbe Pro Plus, bosta 16. januarja prenehali oddajati istoimenske programe v digitalnem prizemnem omrežju.

Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo s sobno ali strešno anteno, bodo za spremljanje obeh najbolj gledanih slovenskih programov morala poiskati alternativo. Izdajatelja sta za te gledalce že vzpostavila klicni center (080 28 42) in jim svetujeta, kako lahko še naprej najceneje spremljajo oba programa.

Sredi avgusta se je za enako potezo odločila Markíza, vodilna zasebna medijska družba na Slovaškem. Ta bo s 1. januarjem vse svoje, prav tako zelo popularne programe, umaknila iz digitalnega prizemnega omrežja.

Satelit, kabel, IPTV

Tako Pro Plus kot Markíza sta del skupine Central European Media Enterprises (CME), vodilne medijske skupine v Srednji in Vzhodni Evropi. Njuni programi v obeh državah so med najbolj gledanimi. V letu 2015 so imeli programi v skupini družbe Pro Plus 43-% delež gledanosti v najbolj gledanem terminu v Sloveniji, programi družbe Markíza pa 33-% delež na Slovaškem.

Obe družbi obvladujeta tudi znaten del televizijskega oglasnega trga: Pro Plus 77%, Markíza pa 64%.

Pro Plus in Markíza se bosta odslej osredotočila na distribucijo programov v satelitskih, kabelskih in IPTV omrežjih in po internetu. S tem bosta lahko gledalcem ponudila nove medijske vsebine in storitve.

V obeh državah samo dobrih 10% gospodinjstev sprejema TV programe po digitalnem prizemnem omrežju. Slovenski in slovaški gledalci, ki bodo še naprej hoteli spremljati njihove programe, bodo morali poiskati plačljive alternative operaterjev satelitskih, kabelskih ali IPTV omrežij.Gledalci, ki so že naročniki paketov televizijskih programov pri teh operaterjih, bodo programe lahko še naprej spremljali tako kot doslej.

Odziv na togost operaterjev

Na slovenskem trgu je bila odločitev pričakovana, potem ko se izdajatelju Pro Plus ni uspelo uskladiti z Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (ZKOS) za ustrezno nadomestilo za razširjanje svojih programov v HD tehnologiji, na spletu in v časovnem zamiku.

Nadomestilo za oba najbolj gledana programa je ZKOS pogojevalo s prenehanjem oddajanja v digitalnem prizemnem omrežju, kjer sta programa prosto dostopna. Operaterji (običajno) plačujejo za programe tujih regionalnih izdajateljev, ki jih vključujejo v programske sheme. 

Položaj na trgu je absurden in je posledica obstoječega medijskega zakona, ki določa, da morajo operaterji pod enakopravnimi pogoji omogočiti razširjanje programov vseh izdajateljev, ki so vpisani v razvid medijev, če obstajajo tehnične možnosti za kakovosten sprejem signala v glavni sprejemni postaji operaterja.

Zakon nadalje določa kategorije programov, za katere morajo operaterji omogočiti neodplačno razširjanje — razen seveda obveznosti iz naslova kolektivnega varstva avtorske in sorodnih pravic. Poleg radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija morajo omogočiti neodplačno razširjanje tudi lokalnim, regionalnim, študentskim ter nepridobitnim radijskim in televizijskim programom.

Odziv na spremenjene razmere na trgu

Zakonodajo bi lahko razumeli tudi tako, da bi Pop TV in Kanal A morala operaterjem za razširjanje svojih programov v satelitskih, kabelskih ali IPTV omrežjih celo plačati. Podobno kot sta doslej plačevala za oddajanje programov prek digitalnega prizemnega omrežja, s katerim upravlja RTV Slovenija.

Medijski trg se je v zadnjih letih korenito preoblikoval. Poleg vse pestrejše konkurence globalnih programov, vključenih v programske sheme operaterjev, so na trg vstopili ponudniki storitev internetne televizije in videa na zahtevo. Vsi tekmujejo za gledalce, naročnike in oglasni prostor.

Skupina Pro Plus bi se prej ali slej morala prilagoditi razmeram na trgu. Operaterji, ki so sami prispevali k zaostrenim pogojem — zlasti na oglaševalskem trgu —, so odločitev obeh izdajateljev pričakovali, a so se nanjo različno odzvali.

Večji operaterji zaenkrat ne razmišljajo o podražitvi paketov, manjši pa so še pred uradno objavo odločitve o prenehanju prizemnega oddajanja razširili informacije o podražitvah. S tem so na svojo stran dobili varuha pravic potrošnikov in regulatorja trga Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

Zaradi odločitve Pop TV in Kanala A bi se cene smele dvigniti kvečjemu za 1€ ali 2€ — in ne za 5€ ali 10€, kot je omenjal Bojan Požar, ali 5€ po trditvah Žurnala. Operaterji že zdaj plačujejo za tri programe in HD verzije.

Zaradi odločitve Pro Plusa o umiku Pop TV in Kanala A iz digitalnega prizemnega omrežja bi se cene smele dvigniti kvečjemu za približno 1€ — in ne za 5€ ali 10€, kot so poročali Požareport in nekateri mediji. Operaterji že zdaj plačujejo za tri programe in HD verzije.​ — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

AKOS hodi po robu

Prenehanje oddajanja Pop TV in Kanal A v digitalnem prizemnem omrežju pomeni slabši dostop do informacij za prebivalce, ki živijo v odročnejših krajih in za tiste, ki jim socialni položaj ne omogoča, da bi si lahko privoščili plačilo paketov televizijskih programov pri satelitskem, kabelskem ali IPTV operaterju. 

AKOS je operaterje pozval, naj morebitnih stroškov, ki bi nastali zaradi dodatnih plačil (domačim ali tujim) izdajateljem komercialnih televizijskih programov ne prelagajo na končne uporabnike, ki teh programov morda ne želijo gledati.

Ob tem pozivu je vendarle treba opozoriti, da so pristojnosti AKOS glede posegov na maloprodajne trge zakonsko zelo omejene. Kakršnokoli poseganje na maloprodajni trg in oblikovanje ponudb — še zlasti v primeru operaterjev, ki nimajo pomembne tržne moči — bi zato bilo sporno.

Nerealne zahteve ZPS

Upravičen je tudi poziv Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) k iskanju cenovno ugodnih alternativ. Vpliv napovedane spremembe poslovnega modela skupine Pro Plus na končne uporabnike je seveda treba omiliti, vendar ne na način, kot predlaga ZPS.

Sporna je zlasti zahteva, ki operaterje poziva, naj oblikujejo osnovne programske sheme, v katerih bodo po ugodni ceni ponudili samo tiste programe, za katere izdajateljem ne plačujejo, obenem pa potrošnikom omogočijo izbiro plačljivih programov izven obstoječih paketov.

ZPS je operaterje že pred tem pozval, naj programe skupine Pro Plus izvzamejo iz vseh paketov in jih potrošnikom ponudijo posebej, če bo zanje treba plačati.

Poziv ZPS v tem drugem delu kaže na nerazumevanje trga in zakonodaje. Treba je namreč ločiti med običajnimi programi in programi plačljive televizije, kakršna je denimo HBO. Gre za različne poslovne modele, po katerih se programi tržijo, operaterji pa izdajateljem za programe plačujejo. Neodplačno razširjajo (večinoma) samo tiste programe, ki jih po zakonu morajo. Ti programi — z izjemo programov TV Slovenija — ne spadajo med najbolj gledane.

Pay as you go?

Nerealni so tudi pozivi, da bi gledalci v okviru kabelske ali IP televizije plačevali samo tiste programe, ki jih gledajo. Ideja je sicer dobra, a neuresničljiva. Operaterji tega ne morejo uresničiti že danes. Prehod na nov koncept bi zahteval nadgradnjo sistemov in spremembo obstoječih dogovorov med operaterji in izdajatelji programov. S spreminjanjem obstoječega poslovnega modela bi se zmanjšali ali celo ukinili količinski popusti, sledile pa bi podražitve pravic za distribucijo programov. 

Čeprav je res, da gledalci gledajo v povprečju manj kot deset programov, so zahteve za plačevanje samo tistih programov, ki jih gledajo, zaenkrat nerealne. Gledalci z dostopom do interneta imajo na voljo vedno več alternativ, pri katerih lahko bodisi brezplačno ali proti plačilu gledajo programe, ki jih želijo.

Širitev te ponudbe bo dolgoročno vplivala tudi na večjo prilagodljivost operaterjev pri sestavljanju programskih shem. Popolno razvezo programov bi operaterjem lahko naložil le regulator, vendar za to nima zakonske podlage.

Kriva je kratkovidna politika

Država je v nacionalno strategijo za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo iz leta 2006 (osveženo leta 2008) zapisala, da si bo “prizadevala čim bolj izkoristiti prehod na novo tehnologijo oddajanja za čim višjo pluralnost medijev in raznolikost programskih vsebin”.

Politiki so ob tem povsem kratkovidno pozabili, da morajo najprej postaviti temelje, ki večjo pluralnost medijev in raznolikost programskih vsebin sploh omogočajo. Tako med drugim niso dopustili, da bi iz RTV Slovenija izločili infrastrukturo — namreč oddajnike in zveze —, kot je naredila večina evropskih držav.

Zato ni presenetljivo, da s poslovnim modelom in cenovno politiko digitalnega prizemnega oddajanja RTV Slovenija ne spodbuja večje pluralnosti medijev, temveč jo kvečjemu zavira. Pet let po prehodu z analognega na digitalno prizemno oddajanje ugotavljamo, da se cilju — zagotavljanju večje pluralnosti medijev in raznolikosti programskih vsebin — ne samo nismo približali, ampak da se od njega celo oddaljujemo.

Poleg Pop TV in Kanala A lahko pričakujemo, da se bo iz digitalnega prizemnega oddajanja umaknil tudi Planet TV. Politikom, državnim uradnikom in regulatorju verjetno sploh ni jasno, kaj se dogaja in zakaj. Tisti, ki poznamo tudi vzroke in zdravila in ne samo simptomov, lahko samo nemočno opozarjamo na zgrešeno politiko in regulacijo, ki delata v korist interesnih skupin ter v škodo državljanov in razvoja države.

PS:

Odločitev vodilne slovenske medijske skupine za prenehanje oddajanja najpopularnejših komercialnih programov v digitalnem prizemnem omrežju bo imela pozitivne učinke na drugem področju. 

Povečalo se bo povpraševanje po širokopasovnih storitvah, kar bi spodbudilo hitrejše izvajanje nacionalnega načrta razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020. Njegov cilj je zagotoviti 96% gospodinjstev dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, drugim pa s hitrostjo najmanj 30 Mb/s.

Pokritost Slovenije s širokopasovnimi omrežji naslednje generacije bi širšemu krogu gospodinjstev omogočila dostop do TV programov ter novih vsebin in storitev. To bi lahko prispevalo k spreminjanju percepcije uporabnikov glede tega, ali internet potrebujejo ali ne.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v soboto, 17. decembra, pod naslovom Najpopularnejši TV programi ne bodo več prosto dostopni. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE