Minister za izgubljanje časa in denarja stresa nove neumnosti o 2TDK

24.12.2016 / 06:10 Komentiraj
Čas je za vprašanje o politični odgovornosti vlade. Vseeno je, ali gre za nekompetentnost ali lažnivost, učinek je isti.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V četrtek je prišlo do domnevno dramatičnega preobrata v sagi o gradnji Drugega tira Divača–Koper: vlada da se je odločila, da zanemari doslej načrtovano javno-zasebno partnerstvo in da bo progo raje gradila z javnimi sredstvi.

Toda ko je minister za zapravljanje časa in infrastrukturo Peter Gašperšič razlagal podrobnosti, je postalo jasno, da prodaja stara jajca. Gre namreč za model, ki ga je doslej prodajal kot javno-zasebno partnerstvo, le da bi zdaj projekt sofinancirala Madžarska.

  • 5% je predvideni proračunski vložek.
  • 40% bo kapitalskih, torej lastniških vložkov (Slovenija in Madžarske. Madžarska naj bi bila poleg kapitala pripravljena zagotoviti tudi nekaj posojil.
  • 25% sredstev za gradnjo je predvidenih iz nepovratnih evropskih sredstev (mehanizem CEF in regionalni sklad, iz različnih programov).
  • 30% 2TDK pa bi bilo zagotovljenih s krediti EIB (s poroštvom Junckerjevega sklada).

Problem je v tem, da je ta model v nasprotju z slovenskim in evropskim pravom in da je neizvedljiv.

Nezakonito in neizvedljivo

Kot je razkril nedavno objavljen zapisnik sestanka delovnih skupin slovenske in madžarske vlade, Madžari za udeležbo pri financiranju gradnje zahtevaja troje:

  • manjšinski lastniški delež v Luki Koper,
  • dela za madžarska podjetja pri gradnji v razmerju vplačanih kapitalskih deležev
  • in da madžarski prevoznik GYSEV Cargo postane operater na slovenski železniški infrastrukturi.

Zadnja od teh treh zahtev ni sporna, saj lahko madžarski prevozniki v skladu z evropsko regulacijo interoperabilnosti že zdaj po enakih pogojih vozijo po slovenskih tirih kot domači.

Problem pa bi nastal, če bi madžarska vlada za svojega operaterja zahtevala privilegiran položaj. To namreč sledi iz druge zahteve, da bi madžarska podjetja dobila posel pri gradnji mimo javnega razpisa — kar je seveda nezakonito tako po slovenskem kot evropskem pravnem redu.

Sporno je tudi, da bi madžarska država dobila delež v lastništvu Luke Koper, ki je opredeljena kot strateška naložba države. Ta zahteva je v Sloveniji politično neizvedljiva. Najdite mi vlado, ki bi politično preživela, če svojo ključno strateško naložbo podari tujcem.

Nevednost ali lažnivost? Vseeno.

Podobno neizvedljive — ali če hočete otroško naivne — so druge postavke iz Gašperšičevega zvitega načrta. Četrtina sredstev (okrog 250 milijonov evrov) iz evropskih kohezijskih sredstev je namreč neuresničljiva želja.

Minister je včeraj povedal, da “25% sredstev EU zajema 100 milijonov iz nacionalne ovojnice, preostalo pa iz razpisov CEF”.

Na spletni strani Evropske komisije pa se lahko prepričamo, da je v nacionalni kohezijski ovojnici za Slovenijo ostalo samo še 27 milijonov evrov — torej samo še za vzorec. Če bo imela srečo, bo Slovenija iz tega naslova za 2TDK dobila le nekajdeset milijonov evrov.

Ali Gašperšič tega ne ve ali namerno širi neresnice? Se laže zato, da bi prikril svoja pretekle zmote? Tako je namreč pri vsem, ki pridejo iz njegovih ust in iz njegovega ministrstva za zapravljanje časa in dezinformiranje.

Ministrstvo za infrastrukturo si je priložnost za kohezijska sredstva zapravilo že februarja 2015, ko je namesto popolne prijave za 2TDK na razpis oddalo prijave za druge, z vidika pomembnosti povsem nepotrebne projekte.

Enako neumna in brezpredmetna je Gašperšičeva trditev, da bi si pri financiranju lahko pomagali s poroštvi iz tako imenovanega Junckerjevega sklada.

Toda treba je vedeti, da EFSI daje poroštva za zasebne projekte javnega pomena — pri 2TDK pa gre za javno financiran projekt. Razen tega je EIB že doslej financirala infrastrukturne (in druge) projekte po izjemno nizkih obrestnih merah (1,5% ali celo 1%). Garancija Junckerjevega sklada torej nima nobene posebne vrednosti.

Ministrstvo za infrastrukturo si je priložnost za kohezijska sredstva zapravilo že februarja 2015, ko je namesto popolne prijave za 2TDK na razpis oddalo prijave za druge, z vidika pomembnosti povsem nepotrebne projekte.

Čas in denar

Minister Gašperšič trosi neumnosti in javnosti prodaja zadeve, ki so neizvedljive ali brez pomena. Zakaj se je torej vlada nenadoma odločila za ta “dramatični preobrat”?

Na misel mi prideta dva razloga. Prvi je, da se je z dosedanjimi Gašperšičevimi akcijami vlada povsem zaštrikala. Po dveh letih neumnih potez je ugotovila to, kar ji že ves čas govorimo: da 2TDK ne more izgraditi niti z modelom javno-zasebnega partnerstva, niti s slovenskim logističnim holdingom SŽ/Luka Koper, niti s tujimi partnerji.

Da bi Gašperšič pokazal nek napredek, je zdaj prišel ven s korakom nazaj. Kupuje si čas s prodajanjem starih jajc.

Drugi razlog pa je, da se je vlada z motoviljenjem tako zapletla, da se iz tega ne zna več rešiti drugače kot da postopno prizna, da je model javnega financiranja edini vzdržni in ekonomsko najbolj racionalen. Seveda tega ne more priznati v enem koraku, naenkrat, zato bo to naredila v nekaj korakih.

Tako bo do konca naslednjega leta prišla do rešitve, ki smo jo predlagali pred natanko dvema letoma. In sicer, da 2TDK izgradi po avstrijsko-švicarskem modelu: da mandat za izgradnjo prevzamejo SŽ Infrastruktura, ki najemajo kredite ali izdajajo obveznice s poroštvom države, ali pa da to naredi DARS v mandatnem razmerju do države.

Napačne odločitve Gašperšičevega ministrstva so nas stale že 250 do 300 milijonov evrov evropskega denarja, zato bomo zdaj morali 2TDK v celoti pokriti iz slovenskega proračuna.

Prištejmo k tej škodi še stroške za kup nepotrebnih študij, ki jih je vlada zaradi neuporabnosti vrgla v predal, in vsako leto 100 milijonov evrov prihodkov, ki jih slovenska podjetja izgubijo na račun neizgrajenega Drugega tira.

Čas je za vprašanje o politični odgovornosti vlade. Vseeno je, ali gre za nekompetentnost ali lažnivost, učinek je isti.


Opomba: Tekst je združen iz objave v četrtek, 22. decembra 2016, in objave v petek, 23. decembra 2016, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovoma Je vlado glede drugega tira srečala pamet? Ne. in Kaj naj z lažnivim kljukcem z ministrstva za infrastrukturo?. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE