Pejmo vsi lepo v 2017, pa nej gre vse v pizdu mater!

26.12.2016 / 06:10 2 komentarja
Kaj bom drugo leto spremenila? Pit pa kadit ne mislim nehat, lahko pa zmanjšam doživljaj. Sam kaj, ko si nč ne verjamem.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zadnja letošnja kolumna bo bolj levaška. In ne, ne mislim leve in desne, za tist men vse dol visi. Jaz sem stranka čist zase. Vesoljka posla sem jaz. Levaška v smislu, da bo bedna.

Včas smo za koga rekli: “Pizda, je ta Čeh.” Torej lahk rečem, da bo češka kolumna. Ampak zakaj bi bla češka slabša od nas? Sej so nas itak prehiteli z vseh strani. Kje si že videl Čeha, da bi rekel: “Lej, ker Slovenc.” Al pa: “Lej, kere slovenske čevlje ma.” Nisi, ker Čehi še vejo ne dobr za nas.

Se mi zdi, da mamo Slovenci kdaj feeling, k da smo nadljudje. Nadrasa. Sploh če bereš komentarje na forumih. Mi smo oh in spljoh, ostali pa vsi butli. Mi smo ena mejhna pikica na zemljevidu, en svoj dvomilijonski svet.

In stokrat sem se že zaklela, da ne bom začela dneva ob kavi z branjem vseh novic in komentarjev na forumih, sam ne gre. Očitno sem sama isti kurac in morm vse prefirbcat. In pol še delim članke na FB.

Nogce v lavorčku

Sam te vse mine, ko vidiš, kakšne probleme mamo: “Kaj majo za delat tok drage ponije? Kaj ma Tina za zahtevat 90.000€? Kaj majo za objavljat slike amputiranih rok otroka? A ne vidite, kok otrok umira vsak dan po svetu, zdej pa je ena petarda problem?”

Ja, petarda je problem, kakršnakoli je že bla. Kr nej vidijo mulci zdej v teh dneh, ko je pirotehnika interesantna, do kakšne štale lahk pride. In pol so eni pametni, da so starci krivi, pa sami nej plačajo zdravljenje. Fuck, se ne znate nikol dat v kožo druzga človeka? Fant je v sekundi uničil seb življenje in še staršem zraven. A ni že to zadost velika pizdarija?

Najlažje je bit pameten pa drugim zagrenit življenje, ker bognedej da bi se človek vase zazrl in dojel, da je problem v njemu, če ma tok cajta komentirat naokol. Nogce mamo na toplem v lavorčku, internet dela, dejmo vzad za nicki srat povsod naokol, kjer se da, ker mi smo vso pamet sveta pojedli.

Vse za klike

In ja, mi je tud jasno, da mediji vse za klike pograbijo. Al pa take: “Aja, zdej, k je potres bil bliz, je pa panika? Za une tam vam je pa vseen, a ne? Aja, zdej, k je bil bližje teroristični napad, je pa to bolj pomembno?”

Itak, da ja. Ni mi vseen za nobenga, k trpi, sam ja, če bližje meni poka in bližje meni trese tla, mi valda bolj kuzla v rit skače. In pol mešat hruške z jabkami in na konc so že pri domobrancih, pa Murglah, pa ni konca. Nobenga sočutja več v ljudeh, nobenga razumevanja. Dog eat dog. Obrnejo se pa po vetru tko hitr k sneta sekira. Danes si super, jutr si gnoj.

Ilka Štuhec se mi že vnaprej smili, če se ji bo kej zalomilo, ker hitr ne bo več folku tko simpatična. Še pri Prevcu, k ga Slovenci tko obožujejo, ker je skromen dečko, je takoj drug veter zapihal, k ne dela več ne vem kakšnega raztura: “Drama med brati Prevc! Kdo je komu bolj fovš?”

Jebemtiš, kaj sploh to berem.

Kaj mam jaz od tega?

Naš največji problem je seveda ta: “In kaj mam jaz od tega? Kaj mamo mi od tega?”

Jaz vedno izhajam iz sebe, zato si to predstavljam tko: dejmo rečt, da se en dan zgodi čudež, da se najde nekdo, k bi me končno znal dobr prevest, pa gre knjiga v tujino in mi kao rata. Če takrat enga slišim: “In kaj mam jaz od tega?”, ga glih na gofljo butnem. Kaj maš ti kurac kej za met kle zraven? Si dal kej zraven? Si se praskal po jajcih, ko sem jaz zbirala keš, da sem lahk knjigo v samozaložbi izdala? Se jebala in drkala cele dneve?

Jaz sem verjela vase. Morš bit konkretno glup, da misliš, da ti kej pripada, da si lahko kr neke zasluge lastiš.

Tak čudež lahk sam jaz sanjam. Slovenija v meni talenta ne vidi. Preslaba za literarno delavnico, preslaba za literarno štipendijo. Jesus Christ, očitno ma Slovenija top shit talente, k se šetarijo okrog in so vsi boljši od mene, jaz pa vedno preslaba.

Kao nism nč vredna

In zato je to češka kolumna. Levaška, bedna. Ker itak nism nč vredna. Pa še paranojo mi dela, ker bo v ponedeljek zarad kurčevga praznika odklenjena kolumna. 

Lahko bi napisala marsikej, pa ne bom. Če znam iz ene piksne piva napisat show time, kako ne bi znala opisat, kako sem prejšnji teden vsa zapušena dobila flash, da morm nujno govort z Borisom Pahorjem. Sem se kr tko odločila, da najboljš da ga pokličem: “Dober dan. Jaz sem ta pa ta od Stanka Vuka in mene zdej zanima to pa to za milijon let nazaj.” V 20 minutah sem mela dve njegovi telefonski cifri.

Nadaljevanja vam pa ne povem. Ker bom sam fuknila comp en dan stran, tko kot je Mateja Svet takrat smučke.

Ampak point te češke kolumne je drugje. Dejstvo je, da bo leta konec. In gremo v novga. Lahk bi si tud napisala, kaj vse bom drugo leto spremenila, sam kaj, ko si nč ne verjamem.

Točke bi ble lahk naslednje:

Novoletne zaobljube

  • Pit in kadit ne mislim nehat, lahko pa mal zmanjšam doživljaj.
  • Trem kretenom ne posvetim niti ene črke več, še manj jih konektam prek sporočil.
  • Sosedom bom bolj prijazen “dober dan” zamrmrala, če jih srečam.
  • Sam še domačo gandžo bom kadila, ker skuna mi preveč zabetonira mozak.
  • Začela bom spet delat bralne večere in intervjuje.
  • Napisat kao novo knjigo in to samo zase.
  • Majkini maili mi ne bojo več dvigovali živca.
  • Ne bom več nategovala pingpong partnerja 3 mesece, da “ta teden pa ziher”.
  • Ne bom se več skrivala pred svetom, kokr da me hoče pojest.
  • Ne bom več hodila naokol v sončnih očalih ponoči, v megli, v dežju, skoz.
  • Ne bom več tok impulzivna in eksplozivna, najprej bom razmislila, potem bom šele stegnila jezik in cepetala z nogami.
  • Ne bom več vsega delala zadnji moment in pol paničarla in dramatizirala.
  • Pisanje bom začela jemat resno, ne bom več kr na hojladri pa na horuk pisala stavke tistih 40 minut, čeprov me kr mal skrbi, kaj bi pol blo, če se streznim, pa začnem resno disciplinirano pisat.

Eh, kurc, pol to ne bi bla več jaz. Pejmo vsi lepo v 2017, pa nej gre vse v pizdu mater. Ker bomo srali mavrice, ptički nam bojo obleke šivali, piksne piva se bojo v kočijo spremenile, rizle pa v žabo. Samorogi nam bojo plačevali položnice in Pika Nogavička me bo posvojila.

Sam pejmo, ker drug let bo vse. Vse bo, sam nas ne bo. Živi bili pa videli.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE