“Ljubljanska pobuda”: SLO rešuje EU, ker EU simbolizira to, kar SLO rabi

9.1.2017 / 06:10 Komentiraj
SLO rabi učitelja. Prijatelja in sovražnika. Gospodarja. Drugega. Tuje trge, tuje ideje, tuje jezike. In tujo pozornost.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Dejstvo je, da EU potrebuje upgrade. Če se ne bo kmalu nekaj spremenilo, se bodo že zdaj neprijetne politične, socialne, ekonomske razmere v Evropi še poslabšale.

Morda rabimo institucionalne spremembe, morda samo debirokratizacijo, morda se moramo znebiti evra, morda se morajo spremeniti razmerja moči (med državami samimi in med institucijami).

Težka bo. Tega ne ve točno niti tistih 5 vodilnih ali 500 top uradnikov v inner circlu EU, niti njenih 50.000 uslužbencev — kaj šele 500 milijonov državljanov.

A kako to, da so se te težke in nujne naloge lotili ravno Slovenci? Zavedni in zavzeti evroinstitucionalistični slovenski pravniki in politiki?

Da ne bo pomote: vprašanje ni zastavljeno v tem smislu, češ, kaj se mi tukaj sploh vmešavamo, ko pa o tem bodisi nimamo pojma, ali pa nas nihče ne upošteva, ker nas ne ceni ali niti ne opazi.

Cilji, ambicije, vizije

Lepo je imeti cilje, ambicije, vizije. Visokoleteče in dobronamerne še tem bolj. Zato je skratka treba ceniti, da sta se Peter Jambrek in Ernest Petrič lotila nove evropske ustave in šla meni nič, tebi nič napisat predlog/osnutek.

V duhu državotvornosti in učinkovitosti tudi ni slabo, da je pokroviteljstvo nad pobudo prevzel predsednik Pahor. Vsaka stvar rabi promocijo, da ne rečem trženje — urgentne in težko razumljive še tem bolj —, in Pahor je vsekakor brand, ki pomaga.

Ali je brand tudi v EU, sicer dvomimo (ali ne vemo), doma pa vsekakor. Seveda pa Slovenija za tak zalogaj pač ni dovolj.

Prav, naj bodo zraven tudi all-stars slovenskega konstitucionalizma in/ali osamosvajanja in/ali prava. Omenjenima protopobudnikoma, nekdanjima predsednikoma Ustavnega sodišča, in njunemu medijskemu sponzorju so se namreč pridružili tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana SAZU filozof Tine Hribar in pesnik Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj.

V duhu in mislih je bil z njimi verjetno tudi France Bučar.

Peripatetiki

Kot rečeno, vsaka pobuda je dobrodošla. Nimamo razloga za dvom v Jambrek-Petrič-Pahor-Hribar-Grafenauer-Avbljevo dobronamernost, kaj šele za sum, da imajo kaj za bregom.

Četudi je tako imenovana Ljubljanska pobuda nastala samo zato, ker so njeni avtorji in promotorji pač idealisti — in četudi je teh po Evropi še preveč —, ji to ne jemlje kredibilnosti. Niti je ne bi smelo v očeh javnosti diskvalificirati romantično navdušenje, da sta Jambrek in Petrič kot dobra, stara peripatetika iskala inspiracijo v gorenjskih gozdovih.

Treba je nehati s tem samoomalovaževanjem. Če sta se nove evropske ustave prvotno spomnila naša rojaka in za to navdušila še nekaj drugih rojakov, se tega raje veselimo in držimo pesti, da mu/jim bo uspelo za idejo navdušiti tudi odločevalce v drugih, večjih, vplivnejših državah EU.

Zakaj ravno Slovenci? Evropa zdaj! Revisited…

Kljub temu pa je značilno, da so se prenove evropske ureditve lotili prav Slovenci in da so se tega lotili z ne več ne manj kot s predlogom nove ustave.

Prvič, za razliko od državljanov drugih držav članic imamo Slovenci več razlogov za podporo EU in močnejšo željo, da bi EU dobro funkcionirala.

“Evropa” je Slovencem že pred osamosvojitvijo pomenila abstrakten sinonim za demokracijo in kapitalizem, po njej — ko je članstvo v EU postalo realna možnost — pa je postala že kar konkretna Indija Koromandija. Zdaj si ne bi radi priznali, da so bile naše sanje ali bog ne daj v retrospektivi iluzije brezpredmetne, niti samo časovno omejene.

Drugič, za razliko od drugih novih članic EU, ki imajo tako kot Slovenija podoben komunistični background, smo Slovenci zgodovinsko, državnotvornostno, politično, kulturno, ekonomsko manj samostojni, pa tudi manj iznajdljivi.

Premalo nas je, da bi prodajali samo sebi. Premalo nas je, da bi vse sami izdelali. Premalo nas je, da bi se vsega sami spomnili. Premalo nas je, da bi imeli samo svoje ideje. Premalo nas je, da bi bili sami dovolj pametni. Premalo nas je, da bi se samo med seboj pogovarjali in ustvarjali. Premalo nas je, da bi se dobro videli v ogledalu.

Premalo nas je

Slovenija ni v nobenem oziru samozadostna. Seveda nobena država danes ni popolnoma samozadostna in morda nikoli ni bila — toda Slovenija še posebej in bolj kot kdajkoli rabi reference, partnerje, merila, zglede, produkte, storitve, infuzije, učitelje, prijatelje, sovražnike.

Slovenija rabi Drugega. Da ne rečem Gospodarja. Slovenija rabi tuje trge, tuje izdelke, tuje ideje, tuje jezike, tujo kulturo, tuje ljudi. In tujo pozornost.

Premalo nas je, da bi prodajali samo sebi. Premalo nas je, da bi vse sami izdelali. Premalo nas je, da bi se vsega sami spomnili. Premalo nas je, da bi imeli samo svoje ideje. Premalo nas je, da bi bili sami dovolj pametni. Premalo nas je, da bi vse sami vedeli. Premalo nas je, da bi se samo med seboj pogovarjali in ustvarjali. Premalo nas je, da bi se dobro videli v ogledalu. Take kot res smo.

In tretjič, psihološko smo bolj kot drugi narodi navajeni imeti neko dislocirano nadoblast, ki nas magari dobrohotno, če že ne vedno nesebično in nezainteresirano usmerja, nam pomaga, po potrebi udari po mizi, nam simbolično gospodari, daje zgled, nas financira in patronizira, četudi tudi kdaj pohvali kot otroka ali pridnega učenca ali nam požuga kot porednemu pubertetniku.

Toda ali za vse to rabimo EU? In novo ustavo EU?


Nadaljevanje in konec v prihodnjih dneh.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE