Pekel! Šok! Ste videli, kaj delajo z manipuliranjem naslovov za več klikov?

10.1.2017 / 06:08 3 komentarji
Tabloidizacija medijev ima resne psihološke posledice že pri izbiri naslovov. Obrambnih mehanizmov ni ali ne delujejo.
NAROČI SE PRIJAVI SE

O tem, kako slovenski novinarji manipulirajo z naslovi, kakšne so posledice te prakse za novinarstvo in kako se ceh ob tem ne zgane, sem pisal že nekajkrat, predvsem v luči permanentnih kršitev 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki se glasi:

“Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.”

Moje kritike so letele zlasti na manipuliranje pri uporabi novic STA. Skoraj polovica slovenskih novinarskih vsebin namreč temelji na povzemanju nacionalne agencije. Zato so posledice drastične.

Odjemalci STA si pri poobjavljanju kot po tekočem traku izmišljajo najbolj neverjetne načine povzemanja vsebine, ki so velikokrat politično ali ideološko motivirani. Še več! Celo takrat, ko so “kaznovani” — tudi na podlagi mojih prijav, ko NČR prepozna njihovo ravnanje kot kršitev —, že naslednji dan nadaljujejo z enako prakso.

Zavajanje

Zavajajoče manipuliranje z naslovi — seveda ne samo v Sloveniji — je na tako alarmantni stopnji obsega in frekventnosti, da bi že zdavnaj terjalo močnejšo regulacijo, najmanj v kodeksu: trenutna se zdi nezadostna.

Tovrstno zavajanje je na tem, da izrine poslanstvo medijev in sprejme najbolj krute oglaševalske pristope k naslavljanju tekstov kot nekaj povsem normalnega.

Ker gre za izrazito spolzek teren in ker je težko najti pravo orodje za omejevanje te prakse, se resni novinarji senzacionalizmu v naslovih sicer izogibajo. Toda sklicevanje na njihov etični čut počasi ne bo dovolj za izogibanje neustavljivo agresivni tendenci tabloidizacije množičnih medijev.

Naivno bi bilo misliti, da so senzacionalistične izbire naslovov rezultat nenadnih domislic urednikov ali novinarjev, željnih pozornosti. Resnica je prav nasprotna. Izumljanje atraktivnih, šokantnih in zavajajočih poudarkov v njih je postala nadvse resna, zavestna, celo spoštovana preokupacija medijev, včasih celo najbolj “kreativni” del v procesu novinarskega dela.

Razlogov za alarm je več kot dovolj.

Ko se Prevc “umika” iz športa

Čeprav velja Delo za bolj zadržano, tako rekoč konservativno pri uporabi naslovnih manipulacij, se zadnje čase to dejstvo spreminja. Eden zadnjih naslovov (7.1.2017) se je alarmantno glasil Peter Prevc: Malo se bom umaknil iz športa, ker ga imam zadosti.

V besedilu pa nato izvemo, da bo športnikov “umik” — po razočaranju po slabih skokih na novoletni turneji — trajal dva dni.

Naslov najbrž sodi med tiste, pri katerih si uredniki domišljajo, da njihov “umetelni” naslov vendarle ohranja nek stik z realnostjo. Spet pri nekaterih drugih pa je evidentno, da niti takemu “principu reprezentiranja realnosti” nočejo več slediti. Motivacija je kajpak hitro prepoznavna: maksimalno pleniti pozornost radovednega bralca.

Urednik in avtor (Miha Šimnovec), bi se morda lahko neprepričljivo branila, da je Prevc res napovedal umik iz športa in da nič več od tega nista niti imela v mislih. Da zaradi ekonomije znakov v naslovu ni bilo mogoče dodati podatka, da gre za dvodnevno pavzo in ne slovo v pravem pomenu besede. Saj zato pa je rečeno, da se bo “malo” umaknil.

Breme dokazovanja — in to ne majhno — nosi tisti, ki postavlja trditev o manipulaciji.

Rezultat in učinek naslova sta neizbežno manipulativna. Razlika med športnikovimi dejanskimi besedami in tem, kar nam govori naslov, kaže na drastično popačenje s pomočjo pretiravanja.

Milijarder “svetuje”: nikar na FDV

Manipuliranje je še bolj alarmantno na spletnih straneh medijev, kjer divjajo prave vojne za klikanost. Oglaševalski clickbaits so postali obvezna novinarska vaba.

Tak primer smo zasledili v nedavnem naslovu na Siolu, kjer je Maticu Tomšiču (ali njegovemu uredniku) uspelo v naslovu povezati Billa Gatesa z ljubljansko fakulteto. Naslov se je glasil Bill Gates: Če želite dobiti službo, nikar na FDV.

Članek prinaša Gatesovo izjavo, da bi mladi, če si v prihodnosti želijo zagotoviti službo, morali študirati naravoslovje, tehniko ali ekonomijo. Iz povedanega so na Siolu sklepali, da Gates odsvetuje družboslovne, humanistične vede, vse skupaj pa asocirali na FDV kot slovensko fakulteto družboslovnega profila in nekakšen vpisni namig — in to ravno v trenutku, ko se slovenski dijaki odločajo, kje nadaljevati izobraževanje.

Na manipulacijo je na Facebooku opozoril dr. Marko Milosavljević, profesor na omenjeni Fakulteti za družbene vede. Čez nekaj časa je Siol — morda zaradi opozorila — naslov nenavadno in očitno improvizacijsko spremenil tako, da ga je preprosto na sredi prekinil in dodal tri pike, ki tudi prinašajo (ali ohranjajo) suspenz pri bralcu: Bill Gates: Če želite dobiti službo…

10 najboljših po izbiri Slovenskih novic

Ob izteku leta ni bilo treba posebej iskati najboljših clickbaitov domačih tabloidov. Pri Slovenskih novicah so to storili namesto nas in sami objavili lestvico 10 najbolj klikanih novic v letu 2016 v rubriki Novice.

Če bi kdo izmed urednikov iskal pravila, ki vlečejo pozornost bralstva in prinašajo ustrezne ratinge, ki jih zahtevajo lastniki in so menda v velik ponos urednikom, jih lahko deducira s spodnjega seznama:

Psihološke sledi

Pomembno je vedeti, da dezinformacije in napačne informacije v naslovih puščajo močno psihološko sled pri uporabniku. Kot navaja Ullrich K. H. Ecker z drugimi avtorji, so psihologi pokazali, da v primeru, ko neko informacijo sprejmemo in razumemo kot pravilno in veljavno, kljub njenemu “popravku” ali vtisu, ki ga dobimo ob branju besedila, ne sledi enakovreden učinek.

Vztrajanje pri napačnih ali popačenih podatkih se odvija neodvisno od neizpodbitnega poznavanja natančnejše, “pravilne” informacije. Ljudje običajno še naprej ohranjajo v spominu prvotno informacijo in se nanjo sklicujejo ali jo uporabljajo pri svojem sklepanju in pojasnilih.

Ni dvoma, da ima tabloidizacija medijev resne psihološke posledice že na ravni izbire naslovov. Obrambnih mehanizmov ni ali ne delujejo.

Občinstvo bi lahko v grobem razdelili na tri kategorije recepcije takšnih naslovov: prvi so tisti, ki se pustijo zmanipulirati in proti temu niti ne protestirajo; drugi se takim manipulacijam preprosto smejijo in iz tega kujejo nek poseben užitek posmeha, češ, ha-ha, kako ste bedni, ampak mene že ne boste; tisti v tretji kategoriji pa take naslove izrecno odklanjajo.

Dokler bo tretja kategorija najmanj številna, medijsko opismenjevanje ter vzgoja in kritika ne bodo kaj prida učinkoviti. Praksa postfaktičnih medijev z agendo postresničnostnega dojemanja sveta, kot se temu modno reče, je iz nas že naredila inertne spačke, ki jim resnica ne predstavlja več izziva ali kaj šele vrednote.

Odgovornosti medijev pri tem ni mogoče opisati z nobeno besedo: vsaka bo preblaga.


Nadaljevanje in konec v prihodnjih dneh.


Opomba: Tekst je del teksta, ki je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v ponedeljek, 2. januarja, pod naslovom Prevc se umika iz športa: manipulacije v naslovih. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE