Sončni kralj in senčni vrtnar

29.1.2017 / 06:08 2 komentarja
Vrtnarji so od nekdaj burili žensko domišljijo. Gre za obrobne like, ki poskrbijo, da so ženske obdelane z veščo roko.
NAROČI SE PRIJAVI SE

V telefonu imam serijo fotografij ničijih zemelj Ljubljane. Zapuščeni, divji zunanji in notranji vrtovi. Nanje me je opozorila prijateljica, ki jih obožuje in me občasno pelje na virtualno turo teh skritih zakladov. Konkretno: usmerja me po telefonu in mi jih opisuje.

Fotografije bom ljubosumno čuvala, da se akcija ne razširi in se bom lahko še naprej sama ali s “sestro” mirno sprehajala po pozabljenih kotih mesta. To so moji spusti v brezčasni svet.

Ko včasih kaj gledam ali sedim na seji, vmes pobegnem v foto album. Da se mi ne sname. Potrebujem fotografije prostorov, ki ne pričajo samo o tukaj in zdaj. To je moja mantra. Moj Aličin padec v zajčjo luknjo.

Flika zemlje

Imam svoj najljubši vrt, v katerega v mislih večkrat pobegnem. Vidim se zelo majhno med tistimi nekaj debelimi in visokimi drevesi. Flika zemlje ni velika, je pa zato večja moja domišljija. Ko se spustim v domišljijski gozd, si prišepetavam, da bi bilo dobro biti vrtnarka. No, rada bi bila tudi mizarka. Vidim svoje knjižne police.

Ko pa sanjam o hiški, vedno vidim samo vrt, od hiške zgolj vrata, ki vodijo na vrt. Večkrat se po navideznem vrtu sprehajam. Ustavim se pri rožah. Kristalno jasno mi je, katere rože bi rada imela. Tudi za drevesa, zelišča in zelenjavo mi je vse jasno.

Toliko o dometu moje zavesti o krajinski arhitekturi. Veselje do vrtnarjenja mi je nevsiljivo privzgojila babica. Večkrat naju v sanjah podoživljam.

Portret srečnega človeka

Te dni mi je prišla v roke knjižica Portret srečnega človeka: André Le Nôtre (1613–1700) Erika Orsennaja, ki je v slovenskem prevodu izšla pri Založbi /*cf. Le Nôtre je bil krajinski arhitekt in glavni vrtnar sončnega kralja Ludvika XIV. Njegovo delo so vrtovi Versaillesa.

Iz skopih ohranjenih podatkov je nastala pronicljiva velika knjižica. Začne se z opisom časa in svetovnih morij. Francija je bila takrat še najbogatejša država. “Radi so se klali, za pretvezo pa so imeli verske spore,” zapiše Orsenna.

Resda gre za knjigo o vrtovih, toda pronicljivosti v opisovanju časa in nekaterih večnih modrosti ji ne manjka. Recimo: “Za primerno sporazumevanje s tistimi, ki imajo oblast, je potreben dolgotrajen uk.”

Ker tega nisem vešča, bežim v domišljijske vrtove in gozdove. Zdaj vem.

Naš junak ni bil znan kot osvajalec žensk. Njegova edina ljubezen so bili vrtovi. To ju je družilo s Sončnim kraljem. Ure in ure sta se sprehajala, zaljubljena v versajske vrtove.

Ženska domišljija

Vrtnarji so od nekdaj burili žensko domišljijo. Spomnite se samo teh obrobnih likov iz filmov in romanov, ki vedno rešijo kak zakon in poskrbijo, da so ženske obdelane z veščo roko, ki sicer skrbi za rože.

Dobri vrtnarji so znali ustvarjati prizorišča, “naklonjena skritim objemom: ograda iz žive meje ali iz špalirja dosti bolj razvnema domišljijo kakor zidovi zakonske spalnice; v zgodovini ni bilo malo žensk, ki so se vdale čarom vrtnarskega ceha.”

Orsenna nas ves čas natančno in s skrbjo za distanco, predvsem pa igrivo in radoživo, skozi oči strokovnjaka vodi po delu in poteh Le Nôtra.

Naš junak ni bil znan kot osvajalec žensk. Njegova edina ljubezen so bili vrtovi. To ju je družilo s Sončnim kraljem. Ure in ure sta se sprehajala, zaljubljena v versajske vrtove. Menda iz njih še danes veje duh njunega pohajkovanja. Racine in Molière sta bili na dvoru obrobni figuri, ker je bilo kralju več do vrta kot pa do spomenikov iz besed. Njegova sveta Trojica so bile ženske, vrtnar in vrt.

Velik strošek, takojšen užitek

Kralj je iz zidarja naredil vrtnarja, ta pa zanj raj na zemlji. Klimatski sistem, ki je vsak dan ponujal hruške in jagode. Le Nôtre je bil obseden od vodnjakov. Povsod zrcala. Ko je naš kralj naredil korak, so po vrtovih začeli brizgati vodnjaki. Čudežno.

Tudi ko se je vrtnar upokojil, je Ludvik nadaljeval obsesijo z vrtovi. V Marlyju je travnik pogozdil, v krogu dvajsetih milj je deželo oropal tisočev kostanjev in lip. “Strošek je velik, a užitek takojšen,” se je menda otroško veselil sončni kralj.

Naš junak ni potoval. Ni bil popotnik, temveč pohodnik. Vseskozi je hodil: “Kdo lahko dobro opazuje, ne da bi hodil? Oko ustvari perspektivo, hoja jo oživi.”

Bil je deloven, natančen, matematičen, strog. Bolj kot cvetlične lončke — ki so jih dnevno menjavali — je ljubil perspektivo. Vmes recimo najdemo navodila, kakšne morajo biti stopnice, razmik, višina, koliko jih mora biti. Za ugoden psihološki občutek. Znal je delati z dvorjani in preliti v vrt politiko pogleda.

Kdo bi si mislil, da me bo v stanje otroške radoživosti spravila knjiga o prvem znanem krajinskem arhitektu. V vrtove je vtkana modrost, psihologija, ki jo lahko poda samo strog in natančen ustvarjalec. Razkošna skrb za vrt osvetljuje tako njegov psihološki profil kot tudi králjevega. Ustvarjal je vladarjeve sanje: “Če hočete v miru delati, je najbolje, da močnejšim od sebe ponavljate tisto, kar od vas radi slišijo.” Ali pa: “Kako dan za dnem brzdati trop zavistnežev, iz katerih je sestavljen dvor? Tako, da jim ponudiš, kar jim prežene strahove: skromnost in preprostost.”


Erik Orsenna: Portret srečnega človeka. André Le Nôtre, 1613–1700. Založba /*cf., 2016. Naslov izvirnika: Portrait d’un homme heureux. Prevedla Zoja Skušek. Spremno besedo napisala Ana Kučan: Vrtovi kot konstrukcije realnosti. Fotografije: Ana Kučan. ISBN 978-961-257-074-3, 173 strani, 15€.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.


Naročilo poteka v Večerovi spletni trgovini.

Vstopite v trgovino...


Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE