Za ponovno uvedbo vojaške obveznosti (ali družbeno koristnega dela)

3.2.2017 / 06:10 4 komentarji
Za stik mladih z realnejšim svetom. Za izkušnjo podrejanja avtoriteti. Za več družbene odgovornosti. Za socialni čut.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Varnostna situacija v svetu se je po destabilizaciji Bližnjega in Srednjega Vzhoda, povečanih migrantskih tokovih in intenzifikaciji terorističnih napadov od Turčije pa do osrčja Evrope močno poslabšala.

Vlade nekaterih evropskih držav zaradi kompleksnosti situacije razmišljajo o ponovni uvedbi vojaške obveznosti. Najbolj glasno Nemčija in Hrvaška. Na Hrvaškem kroži zamisel o uvedbi obveznega 3- do 4-tedenskega vojaškega usposabljanja.

S kolegi, ki imamo otroke stare toliko, kot smo bili mi sami, ko smo bili takrat še obvezno pri vojakih, se že nekaj časa globoko strinjamo, da bi tudi pri nas morali ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka.

Razen o razlogih, ki jih navajam zgoraj — večja obrambna pripravljenost v času negotovosti in nevarnosti —, pa razmišljamo še nekoliko širše o stvareh, povezanih z državljanskim usposabljanjem mladih generacij.

Nesamostojne generacije

Večina med nami se strinja, da so današnje generacije mladih (v povprečju) bistveno manj samostojne in bistveno manj pripravljene na izzive samostojnega življenja. So egocentrične, imajo slabo razvit socialni čut in pomanjkljivo sposobnost podrejanja širšemu interesu in avtoritetam. To jih dela bistveno manj socialno in družbeno odgovorne.

To je posledica širšega družbenega razvoja, splošnih globalnih, liberalnih, tehnoloških trendov — pa tudi naših napak pri vzgoji.

Ob sicer povsem drugačnih današnjih standardih vzgoje in zahtevah izobraževalnega aparata kot v naših časih smo v veliki meri za to krivi sami starši.

V primerjavi z generacijo naših staršev smo do svojih otrok preveč pokroviteljski. Otrokom ne omogočamo, da bi se z bolečimi izkušnjami na lastni koži razvili v samostojnejše osebke in bolj razvili čut odgovornosti do sebe in do okolice.

Otrokom se danes objektivno ni treba podrejati nobeni avtoriteti, ker uživajo obsežno pravno zaščito že v okviru družine — še posebej z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini —, predvsem pa v šoli, kjer je učiteljem in šoli kot ustanovi z zakonom odvzeta možnost resnejšega uveljavljanja avtoritete.

Vprašajte vzgojiteljice v vrtcu in učitelje v osnovnih in srednjih šolah, s kakšnimi težavami se ubadajo pri vzgoji zaradi okrnjenih pristojnosti.

Negativne posledice zaščite otrok

Čeprav je zaščita otrok tako v družini kot v šolskem sistemu pozitivna, saj onemogoča zlorabe, pa ima tudi negativne posledice za razvoj mladostnikov. Zaradi izpada izkušnje s podrejanjem avtoriteti ne znajo dobro kontrolirati hotenj in nagonov in razvijati čuta odgovornosti do sebe, okolice in družbe nasploh.

Seveda obstajajo izjeme. Obstajajo odlične vzgojne metode starševanja, ki mladostnike pripravijo na samostojno življenje in jim privzgojijo čut osebne, socialne in družbene odgovornosti.

Toda te spretnosti so dane le redkim staršem. Veliko mladih sredi dvajsetih ali celo na začetku tridesetih let je brez izkušnje podrejanja avtoriteti nezrelih in nepripravljenih na odgovorno življenje. Še po svojem 30. letu živijo pri starših, ne znajo prižgati pralnega stroja in igrajo računalniške igrice za otroke.

Vojaško urjenje ali družbeno koristno delo

Moje razmišljanje gre v smeri, da bi mladostnikom po končani srednji šoli ponovno omogočili takšno izkušnjo z realnim svetom in z državljanskim usposabljanjem. Tako fantovskim kot dekliškim generacijam.

In sicer:

  • Za fante (“nabornike”) bi uvedli splošno obvezno vojaško usposabljanje po dopolnjenem 18. letu oz. po končani srednji šoli.
  • Vojaško usposabljanje bi trajalo 3 mesece. Poleti, ko končajo srednjo šolo.
  • Vsakih 5 let bi se morali “naborniki” obvezno udeležiti 14-dnevnega vojaškega urjenja.
  • Vojaško usposabljanje bi omogočili tudi dekletom, ki bi si to želele.
  • Za dekleta in za fante, ki bi ugovarjali vojaškemu usposabljanju na podlagi etičnih razlogov (ugovor vesti), bi po dopolnjenem 18. letu oz. po končani srednji šoli uvedli splošno in obvezno družbeno koristno delo na področju socialnega varstva: oskrba, pomoč in nega na domu itd.
  • Obveznost družbeno koristnega dela bi prav tako trajala 3 mesece po srednji šoli.
  • Za čas vojaškega usposabljanja ali družbeno koristnega dela bi bili obvezniki upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila v višini 75% zakonsko določene minimalne plače.

Pričakujem nasprotovanje tej ideji iz svetovnonazorskih razlogov — in to tako iz levo- kot desnoliberalne smeri. Toda moj predlog je namenjen prvenstveno temu, da bi mlade socialno usposobili in jim privzgojili močnejši čut za osebno ter socialno odgovornost.

Socialno usposabljanje

Pričakujem nasprotovanje tej ideji iz svetovnonazorskih razlogov — in to tako iz levo- kot desnoliberalne smeri. Toda moj predlog je namenjen prvenstveno temu, da bi mlade socialno usposobili in jim privzgojili močnejši čut za osebno ter socialno odgovornost. Čeprav bi uvedba te obveznosti posredno okrepila tudi obrambni potencial države, je namenjen tudi krepitvi državljanskega in človeškega čuta.

Seveda ima predlog tudi finančne posledice za proračun. Hitra ocena dodatnih stroškov proračuna za generacijo 20.000 mladih — vključno z opremo, bivanjem in dodatki — znaša manj kot 80 milijonov evrov letno.

Ne, ni se mi zmešalo, samo progresivno razmišljam.


OpombaTekst je bil objavljen v ponedeljek, 30. januarja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Ponovna uvedba obveznega vojaškega roka ali družbeno koristnega dela. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE