Kultura se žrtvuje za državo

7.2.2017 / 06:08 1 komentar
Statistika laže. Davkov, ki jih država kulturi pobere, je bistveno več kot sredstev, ki jih država v kulturo investira.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pred kulturnim praznikom je SURS objavil statistične podatke o kulturi v letu 2015. Podatki so zgovorni.

  • V predlanskem letu (2015) so zabeležili 26.200 kulturnih prireditev (gledaliških in drugih predstav, razstav, koncertov…).
  • Založbe so izdale 5.411 knjig, od tega 1.668 leposlovnih del, od tega pa spet 901 izvirno slovensko delo in 767 prevodov.
  • Država je kulturi namenila 0,8% BDP.
  • V slovenskih gledališčih je bilo izvedenih 6.544 predstav, od tega 83% v lastni produkciji, 17% pa gostujočih. Obiskalo jih je 850.370 gledalcev. Slaba polovica predstav (49%) je bila gledaliških. Gledaliških predstav na tisoč prebivalcev je bilo 412, kar je približno enako kot v letih med 2004 in 2015. Največ jih je bilo leta 2005: 464.

Kaj bi to pomenilo za Ljubljano, če ima uradno 285 tisoč prebivalcev? Približno 114.000 gledalcev.

4.000.000 obiskovalcev

  • Poklicni orkestri in zbori so v svojih matičnih hišah izvedli 170 koncertov, obiskal pa jih je 101.000 poslušalcev. Izvedli so 1.860 glasbenih del, od tega 42% del slovenskih avtorjev. Od tega so 223 koncertov izvedli na gostovanjih.
  • Kulturni domovi so pripravili 15.763 kulturnih dogodkov. Približno četrtina je bilo glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih (video).
  • Vseh kulturnih prireditev skupaj se je udeležilo več kot 4 milijone obiskovalcev.
  • Muzeji, galerije in likovna razstavišča so pripravili 3.502 razstavi. Oglédalo si jih je 2,6 milijona obiskovalcev, od tega 612.000 mladih.
  • Filmarji so ustvarili 22 celovečernih filmov — od tega 13 igranih in 9 dokumentarnih — ter 67 kratko- in srednjemetražnih.
  • V Sloveniji deluje 58 kinematografov. V njih si je filme ogledalo okrog 2,1 milijona gledalcev.
  • V knjižnice (nacionalno, viskošolske, specialne, splošne) je bilo vpisanih 742.719 ljudi, kar je skoraj tretjina prebivalstva. Z izposojo v šolskih knjižnicah vred (ki v zgoranji podatek niso zajete), so si izposodili 33 milijonov knjig.

Prizor iz plesne predstave Extremalism (fragmenti) Emia Greca in Pietra C. Scholtna.

133€

  • Slovenija od leta 1999 običajno namenja za kulturne storitve — torej za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo ter za druge umetniške prireditve — 0,8% BDP, razen dvakrat (2009, 2010), ko je namenila po 0,9% in prav tako dvakrat po 0,7% BDP (2007, 2015).
  • V tem petnajstletnem obdobju je v strukturi vseh javnih sredstev delež izdatkov države za kulturne storitve največkrat znašal 1,7% ali 1,8 %, leta 2013 1,3%, 2014 in 2015) pa po 1,5%.
  • Bolj jasen podatek se pokaže v konkretnem kulturnem denarju na prebivalca v enem letu. Med letoma 2010 in 2015 je ta znesek znašal med 156€ in 133€.
  • Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od 2010 do 2015 zniževali, posamezni prebivalec Slovenije pa je v tem obdobju povprečno porabil za kulturo 151€ do 157€ na leto.

Država nameni kulturi na prebivalca oz. državljana piškavih 133€ — kar je približno polovica cene vstopnice v parterju dunajske Državne opere ali milanske Scale.

Kaj ta številka pomeni v okviru drugih denarnih postavk v državi in na prebivalca, si vsakdo lahko pogleda na področju drugih statističnih parametrov.

Ne samo strošek

Vendar kultura ni samo strošek. Delež dodane vrednosti kulture v BDP je v obdobju 2010–13 znašal 1,2%, v obdobju 2014–15 pa 1,1%.

V tem podatku je upoštevana samo kultura v ožjem smislu, torej  dejavnosti 58, 59, 60, 90 in 91 po SKD (AJPES: založništvo, dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi, radijska in televizijska dejavnost, kulturne in razvedrilne dejavnosti, dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti). Njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino itd. ni vračunan.

Ti povzetki uradne statistike so seveda enostranski. Jasno je namreč, da so deleži dodane vrednosti v resnici večji, kot jih kaže statistika. Predvsem pa je davkov, ki jih država kulturi pobere, neprimerno več, kot jih kulturi vrne. Kultura se žrtvuje za državo.

Statistika prepričljivo laže

Položaj kulture je še veliko slabši kot je videti. Je najslabši v samostojni slovenski državi ob njeni 25-letnici.

Razmere se alarmantno poslabšujejo in se bodo še naprej. To lahko pričakujemo s tem večjo verjetnostjo, če pomislimo na nove izdatke, ki ne podpirajo slovenske narodne in državne kulturne identitete in avtonomije, temveč ju postavljajo v služnostno držo tujim interesom.

Medtem ko po eni strani ni mogoče ohraniti recimo Plečnikove dediščine kot je stadion za Bežigradom, pa se zlahka najdejo desetine milijonov za operativna sredstva, ki jih država lahko “po potrebi” uporabi proti svojim bog ne daj neposlušnim državljanom, čeprav so uradno namenjena nekomu drugemu.

Ker kaj je teh piškavih 0,7% BDP za kulturo v primerjavi z vrednostjo recimo DUTB, zneski državnih kreditov, pridobljenih v najslabšem času in z astronomskimi obrestmi, pokradenimi milijardami, skritimi na varnem v tujih bankah?


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu v nedeljo, 5. januarja 2017, pod naslovom Slovenska kultura propada. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE