Konec ljubezni med delavskim razredom in levico. Kakšna je alternativa?

14.2.2017 / 06:08 1 komentar
Zavezniki delavskega in kmečkega razreda so danes desničarji, ker jih je levica v socialnem smislu pustila na cedilu.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kot piše oksfordski profesor vladnih in javnih politik Bo Rothstein, je stoletje in pol dolge ljubezni med delavskim razredom in intelektualno levico nepovratno konec. Danes si ne mogli biti bolj vsaksebi.

Delavci so bili od nekdaj za protekcionizem, za zaščito pred migracijami, včasih tudi ksenofobični, medtem ko so bili levičarji ves ta čas internacionalistični, free-traderski, multikulturni in zaščitniški do manjšin.

Danes pa inherentne interese delavskega razreda nagovarja in zagovarja skrajna, ksenofobna desnica.

Toda ali je bilo res kdaj drugače? Je bilo v Marxovih časih drugače? Je bilo v času (vzpona) fašizma in nacizma drugače?

Ne. In prav tem je Rothsteinova poanta.

Multikulti

V “dobrih časih”, ko kapital nakloni delavskemu razredu dovolj visoke plače, da lahko z njimi preživi, bodo modri ovratniki glasovali za levico. Tudi če je intelektualna — saj jim kljub multikulturnemu, intelektualnemu, free-traderskemu balastu omogoča socialno zaščito.

Ko pa kapital — še posebej, če deluje globalno — modre ovratnike preveč stisne in jih spravi v eksistenčne težave, se ti obrnejo po zaščito k skrajni, ksenofobni desnici. Ta kot mrhovinar čaka na svoj plen in kot alternativo ponudi zapiranje meja pred tokovi tujega blaga, tujega kapitala in tujcev. Ponudi nacionalno homogenizacijo in v skrajni fazi agresijo navzven.

Reakcionarni modri ovratniki?

In tukaj se zastavlja vprašanje krivde. So krivi “intelektualno nevedni” ali celo reakcionarni modri ovratniki, ki si želijo samo pogoje za svoje preživetje in preživetje svojih družin?

Ali pa je kriva intelektualna levica, ki v svojih visokih intelektualnih, multikulturnih idealih pozablja razmišljati o tem, kako živi spodnja polovica prebivalstva?

Drugače rečeno: modrim ovratnikom nič ne pomagajo visoki ideali voditeljev, če ne morejo nahraniti svojih otrok in če ne vedo, kako jih bodo spravili do kruha.

Kar mene zadeva, je odgovor preprost.

Prebivalcem vsake države — vsem prebivalcem — je treba omogočiti, da lahko z normalnim delom preživijo sebe in omogočijo perspektivo svojim otrokom. Tudi za ceno manj proste trgovine in manj prostega pretoka kapitala in ljudi. Že s povsem etičnega stališča, s pragmatičnega pa nasploh. Edina alternativa temu so socialni nemiri, revolucije in mednarodni oboroženi konflikti.

Skrajna desnica ima že v izhodišču točno te cilje: manj proste trgovine in manj prostega pretoka kapitala in ljudi. In to nato tudi dosežejo — vendar po bistveno višji ceni za vse.

Če to apliciram na današnje Združene države Amerike: zame je (bil) alternativa Bernie Sanders in ne Hillary Clinton — zato pa so dobili Donalda Trumpa. Podobne vzporednice najdete tudi v predvolilni Franciji. Lahko pa greste nazaj v zgodovino do Hitlerjevega vzpona.

Hudič je, ker je intelektualni levici — pri vsem intelektu, ki ga premore — to tako težko pravočasno dojeti.

Eugène Delacroix: Svoboda vodi ljudstvo, 1830.

Fleksibilizacija in prekerizacija

Tudi za Rothsteina se zdi, da ima nekaj težav, ko pravi, da bi intelektualna levica v sodobni družbi morala najti nove zaveznike — namesto “reakcionarnega” delavskega in kmečkega razreda.

Predvsem bi morala najti drugačne načine sodelovanja — recimo v soupravljanju.

Toda kako bi to šlo skupaj s sodobnim trendom fleksibilizacije in prekerizacije zaposlitve kot naprimer v turizmu in trgovini, ki temeljita na “fleksibilnosti” zaposlenih na minimalni plači, in z delitveno ekonomijo (Uber, Airbnb), kjer si kapital predstavlja “soupravljanje” kot drugo skrajnost — da si mora zaposleni svoja osnovna sredstva (kapital) zagotoviti sam?


OpombaTekst je bil objavljen v nedeljo, 12. februarja 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Razkol med delavskim razredom in intelektualno levico ter alternative. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE