Berlinale: “Duša in telo”. Življenje je klavnica, a ga je vredno deliti.

16.2.2017 / 06:08 Komentiraj
Sentimentalna ljubezenska zgodba Ildikó Enyed ne prizanaša s krutimi posnetki. Pa saj nam tudi življenje ne prizanaša.

Madžarska režiserka Ildikó Enyed (1955) je inspiracijo za svoj peti igrani film Duša in telo, nežno in sentimentalno ljubezensko zgodbo, dobila ob branju poezije.

Ko je prebirala pesem madžarske pesnice Ágnes Nemes Nagy in naletela na misel, da vsakdo med nami nosi v sebi strast, poželenje in hrepenenje, pa čeprav se zdi še tako dolgočasen, se je odločila, da bo na to temo posnela film.

Občutki so bili tako močni, da je še istega dne vedela, koga bo izbrala za glavni vlogi, hkrati pa se ji je porodila tudi misel o enakih sanjah obeh likov v filmu. Tako je v nekaj tednih napisala scenarij. Prvič se ji je tudi zgodilo, da ga pozneje ni nič kaj veliko popravljala in spreminjala.

Film Duša in telo (A testről és lélekről) je bil predvajan na Berlinalu v tekmovalnem programu in se poteguje ...

NAROČI SE PRIJAVI SE

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE