Infantilnost politične retorike ljubezni in sline

7.3.2017 / 06:08 Komentiraj
Za vzbujanje politične pozornosti in manipuliranje s čustvi državljanov je očitno dobro tudi objemanje in poljubljanje.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Infantilnost retorike ljubezni in sline postaja konkretno politično dejstvo. Časi, ko se je večni šef opozicije — takrat sicer premier — pritoževal, da je prejel pismo, zaradi katerega ima še zdaj lepljive prste, so zdaj že pozabljena romantična metaforika.

Danes se od politikov kar cedi, okrog njih pa dobesedno letijo srčki in poljubi. Izražanje medsebojne naklonjenosti, ki smo jo ob prvem obisku predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja v Sloveniji gledali na vsakem koraku, se ni manifestirala samo z zanj menda značilnimi sočnimi in tesnimi objemi s sogovorci, temveč tudi s pocukranimi simboli, kakršen je bil njegov podpis s srčkom pod dokumente v DZ.

Morali bi izmeriti, ali je velikost srčkov v korelaciji z izogibanjem resnim političnim temam.

Za vsako rit klofuta

Edini svetli zgled nasprotovanja komunikacijski neresnosti gosta so bile brezkompromisne reakcije mladih na pogovoru s Cerarjem, Junckerjem in Violeto Bulc. Medtem ko so domači mediji poskušali popravljati vtis s pripombami o Junckerjevem nestandardnem slogu komunikacije, pa je mladina dala svojevrsten ukor zlizanemu političnemu infotainmentu, ki so se ga šli omenjeni politiki.

Fant iz občinstva je namreč Junckerju predlagal, naj dá klofuto tudi Cerarju — zaradi postavitve ograje na meji —, če jo je že Orbánu.

Novinarji pa so nas v sliki in besedi prepričevali, da je Junckerjev “sproščeni” slog nekaj, na kar se pač moramo navaditi, in nam kazali stare posnetke njegovega trepljanja Cerarja po zadnjici in zakrivanja oči, “klofute” “diktatorju”, poljubov na čelo in podobno.

Srček kot emblem

Seveda morda drži, da takšen pač je in da je takšen njegov slog obnašanja. Ampak zakaj bi nas to moralo zadovoljiti?

Težko bi rekli, da se je Juncker podpisal s srčkom samo zato, ker si je želel pridobiti našo medijsko pozornost s pahorjansko metodo flirtanja z ljudstvom.

Izpadlo je namreč, da je ravno ljubezen ključni moment, na katerega je stavil, ko je laskavo nagovarjal slovensko javnost in modrost tukajšnjih ljudi — in (predvidljivo) na besedo “ljubezen” v imenu naše države.

Emblematičnost srčka tematsko nadaljuje pikantnost privatnih pogovorov med vpletenimi, kakršno je v mikrofone ujela Pop TV. Seveda sta sobesednika takoj prišla do seksa.

Tako imenovani resni mediji so seveda sramežljivo izpuščali te sočne podrobnosti obiska — domnevno z argumentom, da so nerelevantni —, komercialni in rumeni pa so jim dajali pričakovani prostor.

Težava je seveda v tem, da ne enih ne drugih ne moremo pohvaliti. Srčkasta koketnost je še kako bistvena za razumevanje bistva politike, ki smo ji priče.

Junckerjeva ljubezen do Cerarja

Nekateri novinarji so večkrat ponovili, da sta se Cerar in Jucker najmanj šestkrat javno objemala, trepljala in skorajda nežno poljubljala.

Pozornemu gledalcu ni moglo uiti, da je naš premier v zmedenosti napetega pričakovanja še enega poljuba v enem primeru celo še enkrat nastavil lice, a se je celo Juncker v tistem trenutku naveličal.

Ko si je predsednik Evropske komisije zaželel razprave o golfu in seksu, mu je Cerar predvidljivo servilno ustregel.

In ko je bila naklonjenost že v zraku, ni bilo posebno presenečenje, ko je premier na svojem Facebook profilu po odhodu gosta ocenil, da se je predsednik EK Juncker “zaljubil v Slovenijo”. Da je “začutil našo ljubezen”. Ne vemo, ali je do tega sklepa prišel po zaslugi srčka, ki ga je Juncker narisal.

Feeling love!

Vendar je premier bil nekoliko sramežljiv v opisu tega, kar je ob koncu dvodnevnega obiska v Sloveniji Juncker označil kot “lepo sporočilo o Sloveniji”.

V pripetem video posnetku slišimo namreč še kaj več od naštetega. Luksemburžan začne s Cerarjevo lingvistično-etimološko interpretacijo imena naše države, ki jo sporočilno vrača pošiljatelju:

“Love is in the name of this country. This is not only symbolic, this is translating the deeper feelings of Slovenian people. I have more than three loves here in Slovenia: the green colour of this country. I love the wisdom of people living here, and I love Violeta and the Prime Minister.”

Lepo sporočilo o Sloveniji se torej konča z lepim sporočilom o ljubezni do Cerarja.

Ali kot je zapisal dr. Bogdan Lešnik: “Res, človek postane kar homofobičen.”

Če ne bi vedeli, da gre za preizkušene mediatizacijske tehnike, ceneno opremljene s srčki in drugimi ljubezenskimi bonbončki, bi ljubezensko dogajanje res lahko šteli za razumen sklep. Je pač tako hudo, da si politika tako obupno prizadeva vzbuditi pozornost tudi tam, kjer zlahka manipulira s čustvi državljanov.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu In media res v soboto, 4. februarja 2017, pod naslovom Juncker in politična retorika srčkov. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE