Pismo članom SAZU

7.3.2017 / 06:10 6 komentarjev
Človek bi pomislil, da ima opraviti s polizobraženimi, ne zelo inteligentnimi posamezniki, ki so celo nekoliko vinjeni.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Kot da ne bi bilo dovolj, da je celo njenim birokratom kapnilo, da je EU — beri: kolonialno orodje najbogatejših članic — izgubljen projekt, so nas ob vseh peripetijah zadnjega tedna z novim posegom v politični prostor osrečili še člani SAZU.

Odločili so se, da bodo ponovili gesto izpred četrt stoletja in slovenskemu narodu kot modreci povedali, kaj je treba storiti. Tokrat jim gre na živce EU, ki so jo celo oni sami prepoznali kot zgrešen projekt. Celo oni so ugotovili, da so Slovenčki doslej pridno izvrševali evropske ukaze, zdaj pa da morajo končno poskrbeti zase.

Kar je v osnovi dober nasvet. Ki sem ga sama zapisala v Zablodah postsocializma že leta 2014. In bila zanj napadena. Jasno, kaj pa drugega. Prvič, nisem članica SAZU, da bi lahko dajala kakršnekoli nasvete. Drugič, čas za nasvetov ni bil leta 2014. Takrat je bilo prezgodaj. Da je zdaj prepozno, SAZU ne moti.

In tretjič, sem ženska. Napačne in prepozne nasvete dajejo samo moški.

Senilni starčki

Verjetno bi me moralo vseeno veseliti, da je celo cvet slovenske inteligence dojel, da je z EU in s slovenskim delovanjem v njej nekaj zelo narobe. Vendar me zadnji nastop članov SAZU sploh ni navdušil. Nasprotno, ob njem sem bila zgrožena. Še enkrat.

Vzrokov je več. Prvi je, da se ob njihovem tokratnem javnem političnem posegu človek ni mogel znebiti žalostnega občutka, da gre vedno bolj za zbirko napol ali popolnoma senilnih starčkov, ki jim je všeč, da jih kamere snemajo in da jih vabijo na TV.

Drugi vzrok je, da so člani SAZU to utemeljili na neznanju in na svojem okusu, kar je seveda premalo za to, da bi dosegli nivo, ki bi jih od njih pričakovala.

Zato sem se ob njihovem posvetu z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program II. počutila klavrno. Člani SAZU so pokazali, da ne premorejo niti samorefleksije niti samokontrole. Zato so stresali takšne neumnosti, da bi človek pomislil, da ima opraviti s polizobraženimi in ne posebno inteligentnimi posamezniki. Ki so celo nekoliko vinjeni. Da lažje govorijo takšne neumnosti. Kot je bila recimo ta, da so upanje za Slovenijo slovenski inženirji. Ki se ukvarjajo z robotiko.

Saj nismo hoteli!

Pred časom, ko jih je še vodil nacionalizem 19. stoletja, so člani SAZU bentili zoper Jugoslavijo. Kot danes zoper Evropo. Kar je celo simpatično. Kar ni simpatično, pa je to, da temu svojemu bentenju dodajajo zdravorazumske nasvete.

Kam so taki nasveti akademikov pripeljali Srbe, pa tudi prebivalce drugih republik nekdanje Jugoslavije, dobro vemo. Tudi do Miloševića. In v vojno. Slovenci smo se temu sicer izognili, zato pa so nas nasveti SAZU ob razpadu Jugoslavije pripeljali v neokapitalizem in v neoneokolonializem.

Seveda se lahko člani SAZU branijo, da tega nikakor niso nameravali. To verjamem. Ampak težava je natanko v tem: da pri vsem svojem modrovanju in dajenju nasvetov sploh ne znajo presoditi, kaj je v resnici možno in kaj ni. Ne vedo, kako družbene spremembe potekajo. In zakaj tako potekajo. Ne vedo še marsičesa, kar je za posege v družbeni in politični prostor nujno. In kar bi morali vedeti. Še posebej člani SAZU.

Status in privilegiji kopitarjev

Socialno in moralno moč in avtoriteto, ki jo imajo, člani SAZU zlorabljajo za to, da Slovencem in Slovenkam vsiljujejo družbene rešitve, ki so njim osebno všeč. Brez védenja o tem, kaj družba sploh je. Kako potekajo družbeni procesi. Še posebej procesi družbenih sprememb. Brez védenja o tem, kako te spremembe potekajo v današnjem svetovnem kapitalizmu.

Skratka, vsiljujejo nam svoj okus kot laiki. Njihov laični status pa priročno prikrije dejstvo, da so člani SAZU. Na škodo ostalih prebivalcev Slovenije. Posebej tistih, ki so zaradi njihovih okusov izpred nekaj desetletij ostali brez dela, plač, pokojnin, v trajni brezposelnosti, revščini.

Člani SAZU teh nevšečnosti niso pokasirali. Njim je seveda ostal status. Ostali so jim privilegiji. Njim se ni zgodilo nič. Čeprav bi morali odgovarjati. Ali pa se državljanom in državljankam Slovenije vsaj opravičiti. Javno bi se morali opravičiti za škodo, ki so jo zaradi njihovih napačnih uvidov morali doživljati in jo še doživljajo na svoji koži številni Slovenci in Slovenke. To je v resnici edini javni poseg, do katerega imajo člani SAZU sploh še pravico. To je njihova moralna dolžnost.

Sicer pa naj se ukvarjajo s svojimi specializacijami. Roboti. Ali s čimerkoli že. Kot je napisal France, ki ni bil akademik: “Le čevlje sodi naj kopitar.”

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE