Zakaj je v SLO internet tako drag (in tako počasen)?

9.3.2017 / 06:10 Komentiraj
Zato, ker imamo oligopolen trg. Zato, ker regulatorji gledajo stran. Ker ne vedo, kaj je javni interes. Tu so predlogi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Zadnje spremembe na slovenskem televizijskem trgu bodo potrošnike krepko udarile po žepu. Predvsem tiste nove naročnike, ki so z operaterji kabelske, IP ali satelitske televizije sklenili naročniško razmerje zato, da bi lahko še naprej gledali do nedavnega brezplačna komercialna programa Pop TV in Kanal A.

Najpozneje v dveh mesecih pa bo višje položnice prejela tudi večina dosedanjih naročnikov, ki imajo v pakete vključeno televizijo.

Cene širokopasovnih storitev v Sloveniji so med najdražjimi v EU, zato so napovedane podražitve kaplja čez rob. Pristojni državni organi ob tem gledajo stran ali pa se problema lotevajo na napačnem koncu.

Višanje stroškov programskih pravic

Programa Pop TV in Kanal A sta od 16. januarja 2017 dostopna samo v upravljanih omrežjih kabelske, IP in satelitske televizije. Medijska družba Pro Plus se je odločila, da bo vseh svojih pet programov, dostopnih v standardni in visoki ločljivosti, distribuirala samo še v teh omrežjih. Programske vsebine ponuja tudi prek spletne storitve videa na zahtevo.

Pred tem sta bila Pop TV in Kanal A v standardni kakovosti brezplačno dostopna tudi v sistemu digitalne prizemne televizije. Operaterji morajo za vključitev vsega skupaj desetih programov Pro Plusu plačati nadomestilo v znesku okrog 3€ oz. 5€ na naročnika.

To je najvišji znesek, ki so ga operaterji doslej plačali posameznemu izdajatelju. Pro Plus se je pri določitvi cene skliceval na visok delež gledanosti, ki v najbolj gledanem terminu dosega 50%.

Umik iz digitalnega prizemnega omrežja je v te dni napovedal tudi Planet TV. Njegova gledanost je bistveno manjša, toda za distribucijo programa (v standardni in visoki ločljivosti) zahteva visoko nadomestilo v višini 0,80€ na naročnika letos in 1,60€ prihodnje leto.

In to še ni vse!

Poleg teh so na vidiku še nove podražitve. Že oktobra lani je večina operaterjev od družbe United Media prejela novo ponudbo za športne programe (skupaj 14, od tega štiri v visoki ločljivosti), ki je več kot dvakrat višja od dosedanje (okrog 2€ na naročnika).

Tudi zvišanje teh stroškov za operaterje bi se lahko prelilo v zvišanje mesečnih naročnin. Ker cene povišujejo vsi, naročniki nimajo alternative ali pa je ta zgolj navidezna zaradi zamika podražitev pri nekaterih operaterjih.

Vertikalno integriran trg kaže zobe

Vsi operaterji poskušajo višje vhodne stroške prenesti na potrošnika. Težava pa se pojavlja zato, ker nimamo konkurenčnega trga in učinkovitih operaterjev. Imamo izrazito oligopolen trg, ki ga obvladujeta dve vertikalno povezani skupini. Že nekaj časa se poraja sum, da prihaja do zlorabe tržne moči pri prodaji programskih pravic in oglasnega prostora ter zaradi neučinkovitih dogovorov v škodo potrošnikov.

Velike anomalije, za katere je sokriva dolgotrajna neustrezna regulacija, so tudi pri storitvah širokopasovnega dostopa do interneta.

Vertikalno povezani ponudniki programskih vsebin odločitve sprejemajo v skladu z lastnimi interesi in ne v interesu operaterjev, ki niso vertikalno povezani in njihove programe zgolj distribuirajo. Vertikalno povezane skupine zavirajo razvoj trga in vsiljujejo neučinkovite odločitve in dogovore, kakršne operaterji zdaj sklepajo z izdajatelji programov in ponudniki programskih pravic.

Pasivnost in neučinkovitost regulatorjev

Na oligopolnem trgu z močnimi in vertikalno povezanimi skupinami ponudniki ne morejo ravnati neodvisno. Tudi manjši operaterji morajo slediti močnejšim igralcem na trgu, če želijo preživeti. Manjši operaterji opozarjajo na visoke marže (tudi več kot 100-%) in izsiljene dogovore v škodo potrošnikov in konkurence. Znašli so se v začaranem krogu, iz katerega brez ukrepanja regulatorjev ne morejo stopiti.

Oba regulatorja, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Javna agencija za varstvo konkurence (AVK), sta pasivna in neučinkovita. Sektorska regulacija je premalo usmerjena v prihodnost in v zaščito interesov potrošnikov. V vrsti segmentov je preveč ohlapna in popustljiva.

Oba regulatorja, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Javna agencija za varstvo konkurence (AVK), sta pasivna in neučinkovita. Sektorska regulacija je premalo usmerjena v prihodnost in v zaščito interesov potrošnikov. V vrsti segmentov je preveč ohlapna in popustljiva. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Kritično stanje

Potrošniki plačujemo visoko ceno za neustrezno regulacijo trga že vse od leta 2001. Negativne učinke oligopolnega trga na blaginjo občutimo vedno bolj. Brez ukrepanja regulatorjev bodo ti učinki dolgotrajni. 

Po podatkih Evropske komisije se Slovenija uvršča med države z najdražjim dostopom do interneta v večini segmentov ponudbe. Zaradi visokih cen in ponekod neustrezne infrastrukture imamo potrošniki pri nas v povprečju počasnejši internet kot drugod v EU. V nekaterih državah operaterji smejo oglaševati internetne pakete samo s hitrostmi, ki jih lahko zagotovijo večji del dneva, tudi času konic — pri nas ni tega predpisa.

V Sloveniji so najdražji paketi s samostojnim dostopom do interneta in dvojčki (internet in telefonija ali internet in televizija). Cene pri nekaterih operaterjih so včasih celo večkrat višje od evropskega povprečja. Slovenski potrošniki samo za priključke z osnovnim dostopom do interneta plačujejo več kot marsikje v EU za bogate pakete z visoko zmogljivim internetom, telefonijo in televizijo.

Posebej kritično je stanje tam, kjer ni optične infrastrukture in so naročniki za osnovne pakete s širokopasovnim dostopom do interneta, telefonijo in televizijo prisiljeni plačevati več kot 30€, pri čemer je lahko samostojni osnovni internet le nekaj evrov cenejši.

V najcenejših članicah EU (Češka, Francija, Poljska…) lahko potrošniki že za manj kot 20€ dobijo optični priključek s hitrostjo čez 100 Mbit/s, paket trojček (internet, telefonija, televizija) z bogatimi programskimi shemami pa že za dobrih 20€. V nekoliko dražjih, a v primerjavi s slovenskimi še vedno poceni paketih so vključene storitve in najem opreme, ki je naši operaterji sploh ne ponujajo!

Kaj je sploh tu javni interes?

Pro Plus je s prenehanjem oddajanja brezplačno dostopnih, najpopularnejših domačih programov in operaterji z napovedanimi podražitvami odprl Pandorino skrinjico. Na eni strani se postavlja vprašanje pluralnosti televizije, na drugi pa vprašanje dostopnosti do interneta in širokopasovnih storitev.

Pri iskanju rešitev se moramo vprašati, kaj je sploh javni interes.

Na področju televizije je zagotovo v javnem interesu zagotavljanje zadostne pluralnosti, raznolikosti in visoke kakovosti programskih vsebin ter celovita in nepristranska obveščenost. Programske vsebine morajo biti tudi polno in enakopravno dostopne vsem prebivalcem.

Pri dostopu do interneta pa je v javnem interesu širokopasovni dostop kot univerzalna storitev, ki omogoča, da ima vsak posameznik, podjetje, javna ustanova ali nevladna organizacija po vsej državi pravico zahtevati cenovno dostopno in visoko zmogljivo širokopasovno povezavo do interneta.

Predlogi ukrepov

Na podlagi tako opredeljenega javnega interesa predlagam nekaj ukrepov za obe področji, tako televizijo kot širokopasovni dostop: 

  • Ministrstvo za kulturo naj pripravi spremembe določb Zakona o medijih (ZMed) o obveznem razširjanju programov (112. člen ZMed). Komercialnim izdajateljem je treba omogočiti in jih spodbujati, da svoje programe še naprej razširjajo v sistemu prosto dostopne digitalne prizemne televizije. Na ta način bi ohranili dostopnost vodilnih slovenskih programov in zagotovili zadostno pluralnost za vse državljane.
  • Slovenskim komercialnim izdajateljem je treba omogočiti, da se sami odločijo za pogoje distribucije svojih programov v omrežjih kabelske, IP in satelitske televizije — bodisi po dosedanjih pogojih ali na komercialni podlagi, pri kateri se izdajatelji z operaterji pogajajo o pogojih in ceni za retransmisijo programov.
  • AVK in AKOS naj analizirata vzroke za visoke cene širokopasovnih storitev in zgoraj opisane anomalije ter ustrezno ukrepata.
  • AVK naj preuči morebitne omejevalne sporazume in zlorabe prevladujočega položaja pri ponujanju širokopasovnih storitev, programskih pravic in oglaševanju.
  • Regulatorja, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi, naj preučita možnost prepovedi vezane prodaje programskih pravic, ki v sedanjih razmerah pomembno vplivajo na stroške operaterjev.
  • Prav tako naj preučita smiselnost uvedbe osnovnih paketov televizijskih programov, ki bi tudi socialno šibkejšim prebivalcem omogočali dostop do televizijskih programov slovenskih izdajateljev, ali druge možnosti, s katerimi bi omejili višanje stroškov za potrošnike na računa neučinkovitih dogovorov, ki jih sklepajo operaterji, in nesorazmernega draženja pravic komercialnih programov.
  • Vlada naj z ukrepi za spodbujanje gradnje širokopasovnih omrežij zagotovi pogoje za konkurenčnejši trg širokopasovnega dostopa do interneta.
  • AKOS naj pripravi vse potrebno za uvedbo širokopasovnega dostopa do interneta kot univerzalne storitve. Visoko zmogljiv širokopasovni dostop do interneta (s hitrostjo 30 Mbit/s) kot samostojna storitev naj bo do leta 2020 univerzalna storitev. Skupaj s pristojnim ministrstvom naj po potrebi pripravi predloge za spremembo zakonodaje, da bi ta cilj lahko dosegli.

OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v torek, 7. marca, pod naslovom Širokopasovne storitve med najdražjimi, operaterji bi še dražili. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE