Jebo Pahor sliku svoju

10.3.2017 / 06:10 3 komentarji
Ni oprijemljivih dokazov, da objavljanje (avto)portretov na Instagramu škodi politični funkciji, ki jo dotični opravlja.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Pahor je s svojimi fancy podobicami na Instagramu večja uganka, kot bi pustili veljati njegovi privrženci in nasprotniki.

Enim se zdi samoumevno, da predsednik pozira in deli fotke z drugimi uporabniki Instagrama (in države). Treba je v korak s časom, ne. Brez updatanih metod nagovarjanja volilcev in državljanov in s prežvečenimi, četudi pomembnejšimi temami, s katerimi nam mediji težijo iz dneva v dan, se bo pogreznil v irelevantnost. Še posebej na funkciji, kakršna je predsednik Republike Slovenije.

Drugi pa trdijo, da mu to kot politiku najvišjega ranga ne pristoji. Še več! To narcisoidno afnanje, ki se mu milijoni in milijoni navadnih državljanov brez skrbi vdajamo, je v očeh kritikov tudi zavestna manipulacija, s katero prezident odvrača pozornost od lastnih napak in pomembnejših tém — in si tudi po dumpinških cenah kupuje glasove naklonjenosti za nemoteno vladanje in naslednje volitve.

Vse našteto je res. Obenem pa tudi relativno.

Zakaj pa ne v resnih medijih?

Prištejmo k temu še vprašanje, ki ga non-stop, a brez pravega odmeva odgovora zastavlja Boris Vezjak, najneizprosnejši in najvztrajnejši kritik instagramatičnega predsednikovanja: zakaj se to Pahorjevo početje zdi omembe vredna medijska tema samo lahkim medijem — slovenskim, seveda —, tisti ta resni pa se zanj niti ne zmenijo.

Čudno, res. Po eni strani še predobro razumemo, da tako imenovane tabloidne medije žalibog zanima tisto, kar zanima množice — torej predsednik Pahor v družbi z ženo ali z Naomi Campbell, ne pa z novorevijaši sredi globokoumnih debat o prispevkih za slovenski nacionalni program (II.) ali novi evropski ustavi.

Pod ena, dva, tri

Težko pa je razumeti, zakaj tako imenovani kvalitetni mediji ne izkoristijo priložnosti, da bi se na račun Pahorjevega instagramiranja (pod ena) spustili malo na realna tla in enkrat za spremembo v svojem profesionalnem življenju poročali o nečem, kar ljudi zares zanima.

Še posebej (pod dve), ker bi to lahko naredili kritično. Kot v svoji apriorni antipolitični popadljivosti sicer še predobro znajo.

In nenazadnje (pod tri): zaradi mene bi lahko mediji z naklonjeno obravnavo kao genialne Pahorjeve PR strategije na Instagramu dokazali, da se nad predsednikovo narcisoidnostjo zato ne zgražajo, ker delijo z njim prepričanje, da mora ljudi nagovarjati v jeziku, ki jim je blizu in všeč, in v dobri veri, da s tem promovira ideje, ki so pomembnejše od butastega selfija z delfinčkom.

Nisem ziher

Pahorjevo početje na Instagramu se mi na trenutke zdi neznosno, na trenutke pa občudovanja vredno. Zato nisem ziher, ali naj se nad njegovimi selfiji (iz druge roke) zgražam ali navdušujem — načeloma, mislim, ne nad posameznimi upodobitvami.

Dejstvo je, da je Pahor predsednik države, ki v starem, obstoječem svetovnem redu nima funkcije in teže — razen da opozarja nase s stvarmi, ki v starem, obstoječem svetovnem redu niso bistvene ali celo veljajo za trivialne.

Namenoma poudarjam, da gre za stari, obstoječi svetovni red. Ker Pahorju je z neko navidez trapasto domislico na Instagramu — ki je obsedla na milijone in milijone ljudi, ampak seveda ne predsednikov držav — uspelo izkoristiti te privilegije za deprivilegirane, ki jih daje in dopušča novi, prihajajoči svetovni red.

To je brave new world, ki ne favorizira več samo na politični, ekonomski, socialni, vojaški, kolektivni môči etabliranih statusov in vlog. To je svet, v katerem lahko vsak cepec postane svetovno znan, če posname butast video. To je svet, v katerem lahko slepi spregledajo in hromi shodijo — da ne bom samo šimfal.

In nenazadnje, to je tudi svet, v katerem lahko predsednik neke Slovenije postane malodane globalna zvezda po zaslugi svojih fotk na Instagramu in matere narave, ki mu ni ravno podelila Trumpovega ksihta in trebuha.

Tu in tam vidim Pahorja na oknu predsobe njegovega kabineta. Odpre okno in pol minute gleda, kaj dogaja med ljudstvom. V bazi. No, dvakrat, trikrat sem ga doslej videl. Enkrat (3.6.2015 ob 8:48) sem ga celo slikal. Kot paparaco sem se počutil neprijetno, zato fotografije nisem objavil. Glede na témo pa izkoriščam priložnost, da si jo končno drznem priobčiti.

Kaj se bo izcimilo iz tega spakovanja

Zato predlagam, da počakamo in vidimo, kaj se bo iz tega Pahorjevega spakovanja izcimilo. Ker v bistvu še nimamo nobenih dokazov — vsaj ne oprijemljivih, če že mogoče principielne (in iz omare, polne naftalina) —, da objavljanje (avto)portretov na Instagramu škodi politični funkciji, ki jo dotični slučajno opravlja. Nobenih.

Da je to slabo, lahko domnevamo kvečjemu na podlagi za lase privlečene in samo s tradicijo uveljavljene ideje, da je dober politik zatežen politik, ki se zna spontano zasmejati na iztočnico — a bog ne daj, da bi deloval neresno, človeško, čudaško, samovšečno itd.

Tudi meni gre na živce, da bo Pahor zanesljivo zmagal na letošnjih volitvah, ker bo spet brez konkurence in ker si je večji del te prednosti pridobil s selfiji — ne pa z imenovanjem kandidatov za ustavne sodnike.

Pa vendar: če je normalen in če hoče kaj pametnega spraviti skozi, naj si pomaga zaradi mene tudi z Instagramom. Lahko bi si omislil kakšna druga, neprijaznejša in invazivnejša orodja.

Ker Pahor ni na Facebooku, ampak na — poudarjam! — Instagramu (ki je sicer v lasti FB). Roko na srce, Pahor nima veliko povedati in še po pameti mora povedati — kar mu žal vedno ne uspe —, zato si za platformi hvala bogu ni izbral nakladaškega Facebooka in blebetavega Twitterja.

Izbral si je narcisoidni, ampak benigni Instagram. Na Instagramu nas ne more doleteti hujšega, kot da gledamo ljudi (in hrano, ki jo jejo, in mačke, ki jih čohajo) — ne pa da ta folk za nameček še bolj (na FB) ali manj (na TW) na dolgo in široko teži. Ker nima kaj (pametnega) povedati.

PS: Foto Pahor

Resnici na ljubo Pahor velikokrat kar nekaj govoriči. Tega se bo moral odvaditi. Pa ne mislim globokoumnih misli o evropski ustavi, ampak bolj notranjepolitične in lifestyle stvari, ki se mu pa res ne spodobijo.

Ker če primerjamo Pahorja in Cerarja, sta dejansko neprimerljiva. Cerar je bistveno slabši govornik, ki se s Pahorjem ne more kosati. In si predstavljate, kakšne fotke bi objavljal Cerar, če bi imel Instagram account? Don’t even think about it!

Tu in tam vidim Pahorja na oknu predsobe njegovega kabineta. Odpre okno in pol minute gleda, kaj dogaja med ljudstvom. V bazi.

No, dvakrat, trikrat sem ga doslej videl. Enkrat (3.6.2015 ob 8:48) sem ga celo slikal. Kot paparaco sem se počutil neprijetno, zato fotografije nisem objavil. Glede na témo pa izkoriščam priložnost, da si jo končno drznem priobčiti.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE