Ilka Štuhec in nova SLO smučarija. Nenormalno normalna. Brez solz in drame.

12.3.2017 / 06:10 5 komentarjev
Pogrešate nacionalne katastrofe, kreganje z odvetniki, kazanje s prstom? Kot v časih Tine Maze? Jaz že ne. Dajmo, naši!
NAROČI SE PRIJAVI SE

Že predlani, ko je Tina Maze napovedala premor v karieri — mimogrede: vedeli smo, da je to v resnici slovo —, sem se spraševala, ali bomo še kdaj tako zavzeto gledali tekme alpskega smučanja kot takrat, ko je bila v svetovnem vrhu.

Družinske tradicije so včasih globoko zakoreninjene in jih je težko spreminjati. Lani, ko so se kazale prve nove zvezdice na alpskem snegu, smo vseeno posedali pred TV ekrani in gledali smučanje. Res je bilo vznemirjenja manj, razpleti tekem niso bili živčne vojne, nismo si pulili las, tudi jokali nismo, veselila pa nas je vsaka točka.

Nato pa letos popoln rezultatski šok. Erupcija Ilkinih prvih mest nas je zasačila nepripravljene. Peklo je od navdušenja. Celotna ekipa je presenečala: Ana Drev, Ana Bucik, Klemen Kosi, Boštjan Kline, Štefan Hadalin, Žan Kranjec, Martin Čater, tudi Maruša Ferk in Tina Robnik. Od zlatih časov slovenske smučarije še nismo imeli tako širokega nabora solidnih smučarjev kot v tej generaciji.

Sprememba klime in komunikacije

Ampak nočem modrovati o rezultatih. Zanimiva je sprememba klime in komunikacije, ki jo zaznavamo v smučanju.

V časih zlate Tine Maze nikoli nismo vedeli, kje, kdaj, kaj in zakaj bo spet izbruhnil prepir med Teamom to aMaze in Smučarsko zvezo Slovenije. Tinina ekipa je imela z institucijo toliko težav, da se jim je splačalo najeti odvetnika, ki je skrbel za pogoje in izpolnjevanje pogodbenih določil v korist ekipe tekmovalke in za komunikacijo z mediji, ko je šlo na nož.

Ni šlo gladko s Tomažem Lovšetom, trenja so bila tudi z Barbaro Kürner Čad in Jurijem Žurejem. Neglede na funkcijo in ime, vedno so bile težave med tema dvema entitetama. Tudi letos, ko so Andrei Massiju na smučarski zvezi odpovedali pogodbo. Zgodba o predčasnem odhodu je vsaj teden dni polnila medije.

Konec žalovanja

Z odhodom Tine Maze in njene ekipe in z novo generacijo smučarjev, pa tudi z nekaj zamenjavami na SZS, je prišlo do zanimive in hitre komunikacijske spremembe.

Nenadoma se nihče več ne jezi na nikogar. Vsi komunicirajo spravljivo, spoštljivo in povezovalno. Nihče nikomur ne grozi, nihče se ne joče v ozadju. Odvetnikov ni več pred kamerami in na novinarskih konferencah. Smučarji delujejo sproščeno. Če jim na neki tekmi ne gre najbolje, ostanejo optimistični in osredotočeni na naslednjo priložnost. Nam gledalcem ni treba trpeti z njimi kot prej s Tino Maze. Ob njenih porazih smo skupaj z njo tri dni žalovali in objokovali izgubljeno priložnost. 

Danes ne žalujemo več. Je to zato, ker smo na to generacijo smučarjev manj čustveno navezani in nam je vseeno? Nas sedanji tekmovalci manj zanimajo, ker okrog njih nič ne vre? Nihče več ne joče ob porazih, nihče se ne zavleče v kot in skriva pred novinarji. Ali morda niso karizmatični? Je to zato, ker razen Tine ni bilo nikogar, ki bi še prinašal rezultate, pa je bil zato vsak njen poraz nacionalna katastrofa?

Ali gre pri tem zasuku pri smučarjih in SZS v resnici za načrtovano spremembo kulture ali pa so to samo naključne značajske lastnosti, ki so zaznamovale to generacijo?

Dajmo, naši!

Ali gre pri tem zasuku pri smučarjih in SZS v resnici za načrtovano spremembo kulture ali pa so to samo naključne značajske lastnosti, ki so zaznamovale to generacijo?

Se spomnite, kaj smo govorili za Tino? Da so veliki talenti egoisti. Da so težavni in zahtevni in da z njimi ni lahko. Če nisi takšen, da ne moreš biti prvak. Odpuščali smo ji vse. Da so le bili rezultati.

Ilka, ki jo v rezultatskem smislu edino lahko primerjamo s Tino — pa naj mi Tina oprosti —, je zgovorna, simpatična, nasmejana, sončna, pristna punca. Ob izvrstnih rezultatih je to najizrazitejši element njene športne karizme.

Na svetovnem prvenstvu je šla skozi trnje do zvezd. Brez solz, brez drame, brez kazanja s prstom na kogarkoli, brez umikanja v zasebnost. Z nasmehom in brez škandala. In ob tem, da dosega vrhunske rezultate, je še tako hudičevo in nenormalno normalna.

Ali pa zaradi preteklih dogajanj v smučariji nismo več normalni mi? Bi raje trpeli, se metali ob tla, besneli, se kregali, poslušali odvetnike? Samo, da vre kri, pa bo vse dobro. Potem nam bo odleglo.

Pogrešate to? Jaz ne. Dajmo, naši!

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE