Svobodo doživljam kot tolažbo. Če že nimam službe, imam vsaj svobodo.

13.3.2017 / 06:08 Komentiraj
Služba za nedoločen čas je preteklost. V mojem primeru se je izkazalo, da varna oblika delovnega razmerja ni več varna.

Končno sem zbudila ob zame običajni ob uri. To sploh ne pomeni, da sem se naspala. Že nekaj noči zapored se zbujam ob pol dveh, potem spet zaspim in se zbudim ob pol šestih. A napredek je, da znova zaspim. In da je ta zapis prvi, ki nastaja sredi dneva, ne sredi noči.

Disciplinirati se moram še pri hrani, saj sem spet bolna. To zimo že tretjič. V službi je bilo lažje, saj je bil ritem utečen: porcija sadja v obliki smutija za zajtrk in porcija zelenjave za kosilo v menzi. Zdaj si smuti še vedno pripravim, porcija zelenjave pa se mi izmika zaradi hektičnega urnika, polnega sestankov v iskanju novih priložnosti.

Toda zdaj prihaja pomlad in z njo daljši in toplejši dnevi, ko bo več časa — tudi za tek. Tega si med nabitim delavnikom nisem mogla privoščiti. Zdaj bom za to imela več časa. In zase.

NAROČI SE PRIJAVI SE

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE