Solidarnost brezdomcev v pasaži Maxija. Za zgled vsem drugim.

19.3.2017 / 06:08 5 komentarjev
Iskrena, nepokvarjena, nepreračunljiva vaja iz kolegialne pomoči. Ko si pripravljen deliti tudi tisti bedni skoraj nič.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Tisti, ki zahajate v Cankarjev dom, dobro poznate sceno v pasaži Maxija. Če pridete z avtom in parkirate v garaži, vas v bližini blagajne parkirišča pričaka prodajalec Kraljev ulice. Zelo prijazno in že skoraj na meji pocukranega vas pozdravi in vam zaželi lep dan ali večer.

Če pridete peš z Erjavčeve, pa vas pred vhodom v CD naskoči eden najglasnejših in najbolj poskočnih prodajalcev Kraljev ulice, ki pogosto deluje kar malce nasilno.

Brezdomcema se ne morete izogniti, saj sta si izbrala strateško najboljši poziciji. Fanta tudi dobro vesta, da na koncerte običajno prihajamo dobro razpoloženi in odprtih src — pri blagajni pa tudi odprtih denarnic in vedno s kakšnim kovancem v roki.

Underground

Čeprav revije Kralji ulice v resnici nihče ne kupi, pa je radodarnost ljudi očitna. Na teh punktih se fantom zagotovo splača delati. Nanje smo se navadili. Tudi na tistega razgrajača, ki ga ni mogoče zamenjati za nikogar drugega in za katerega ne vem, ali gre za stalnega prodajalca.

A kakorkoli. Fehtanje je del pred- in pokoncertnega underground dogajanja v pasaži Maxija. Brezdomcev nihče ne preganja, ne zmerja in ne zavrača. Dovolj nemoteče sobivajo v okolju, kjer prevladujejo gospodje v temnih oblekah in dame v svečanih oblačilih, kot se za na koncert spodobi.

Zlati abonma

Prejšnji teden, na večer koncerta zlatega abonmaja, pa je dogajanje v pasaži dobilo povsem novo dimenzijo.

Pri izhodu iz parkirišča sta nas čakala dva prodajalca Kraljev ulice, razgrajača pa smo pozneje srečali na stalnem mestu pri steklenih vratih v pasažo pri Pizzeriji Parma, ki ponoči zapirajo vstop v garažo.

V prvega smo se zaleteli že takoj za avtomatsko blagajno, v drugega pa meter stran od steklenih vrat od glavne blagajne, ki ponoči zapirajo vstop v garažo.

Kaj je zdaj to? Prodajna mesta samo en meter narazen? Konkurenca? Zmeda? Pomota? Oba sta prodajala isto številko Kraljev ulice, oba sta bila prijazna. Vsakomur, ki je šel mimo, sta voščila lep večer.

Vsi, ki pridemo v pasažo dovolj zgodaj, se običajno najprej postavimo v vrsto za plačilo parkirnine, saj jo lahko plačamo vnaprej po nočni oz. koncertni tarifi. Takrat si vzamemo čas, da pripravimo drobiž, opazujemo te prodajalce, njihovo komunikacijo ter odzive mimoidočih.

Toda tokrat je bilo opazovanje poučno. In novo doživetje.

Presenečenje, da te kap

Ko je gospod X v vrsti plačal svoj parkirni listič gospodu Y za blagajno, se je z vrnjenim drobižem namenil proti pasaži. Ostanek drobiža je pri tem takoj spustil v dlan prodajalca 1, ki je stal ob avtomatski blagajni. Res lepo od njega. “Lepa hvala, gospod, in zelo lep večer,” je takoj rekel.

Takoj sem pomislila, da se godi krivica prodajalcu 2, ki je stal samo meter stran, saj je tisti prvi pobral večji del donacij od ostankov plačila parkirnine.

Potem pa presenečenje, da te kap.

Prodajalec 1 je pogledal, koliko denarja mu je gospod X namenil, vzel iz žepa nekaj drobiža, preštel, stegnil roko in polovico prejetega denarja položil v dlan prodajalca 2. Solidarnostna ekonomija torej.

Revež pomaga revežu. Končno pri nas nekdo drži skupaj.

Ko sem se v vrsti premaknila bližje prodajalcu 2, sem hotela preveriti, ali delitev doniranega denarja deluje tudi v obratni smeri. Pobrskala sem po drobižu v denarnici in našla kovanec za 1€ in enega za 50 centov. Oba sem namenila prodajalcu 2. Prijazno se je mi zahvalil: “O, hvala lepa in lep večer.” — in takoj dal prodajalcu 1 mojih 50 centov in dodal iz žepa še 20 centov.

Kolega se mu je zahvalil in že sta bila oba spet v akciji: “Lep večer…”

Deliti tudi tisti bedni skoraj nič

Kaj je nauk te zgodbe? Brezdomstvo, ki ga poosebljajo prodajalci Kraljev ulice, je stanje izključenosti iz družbe. Človeku je onemogočen dostop do osnovnih življenjskih dobrin. Stati na ulici ali v nekem kotu pasaže Maximarketa, brez stanovanja in brez sidra, kamor se lahko zatakneš, je skrajno ponižujoče in bedno.

Pustimo vzroke ob strani. Nekateri so za svoje razmere resda krivi sami, večina pa ne.

Saj ne, da Slovenci ne pomagamo. Še kako znamo biti solidarni in humanitarni. Toda ta solidarnost ponavadi narašča vertikalno po družbeni lestvici. Donirajo tisti, ki imajo več, ki živijo in zaslužijo bolje. Mi imamo privilegij, da lahko dajemo.

V tem primeru pa je šlo za horizontalno solidarnost. Za iskreno, pristno, nepokvarjeno, nepreračunljivo in nepolitično vajo iz solidarnosti in kolegialne pomoči. Za solidarnost, ko si pripravljen deliti tudi tisti bedni skoraj nič.

“Lep dan!”

Saj ne, da Slovenci ne pomagamo. Še kako znamo biti solidarni in humanitarni. Toda ta solidarnost ponavadi narašča vertikalno po družbeni lestvici. Donirajo tisti, ki imajo več, ki živijo in zaslužijo bolje. Mi imamo privilegij, da lahko dajemo. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE