Kako se je nova stara Sonja izkopala iz malodušja

20.3.2017 / 06:08 2 komentarja
Kaj naj rečem? Dobro nisem, grozno slabo pa tudi ne. Ponoči se zbujam. Utrujena sem. Brez apetita. In ni mi do družbe.

Brezposelnost je kot vožnja z vlakcem smrti, le da se gor in dol ne vozi telo, ampak duša. In z njo čustva.

V resnici še nisem brezposelna. Odpovedni rok se mi izteče 2. aprila. Ampak počutim se brezposelno, pa čeprav nenehno nekaj počnem.

Morda je tako zato, ker vse doživljam bolj intenzivno. In ta teden mi je ponudil intenzivnost čustev v največji možni razsežnosti.

V ponedeljek sem bila po dolgem času dobre volje. V torek in sredo sem se skoraj utopila v malodušju. V četrtek sem spet začutila življenje v sebi. V petek pa sem zagledala luč na koncu tunela.

Malodušje je grozno. Veliko sem brala o depresiji in o tem, kako se odzivamo, če je nekdo v naši bližini v depresiji. Ponavadi smo brez besed. Ne vemo, kako ravnati. Najraje bi rekli, pa kaj ti je. Nič ti ne fali. Zunaj sije sonce. Imaš družino. Zdrav si (vsaj nam se tako zdi). Imas službo. Zakaj torej tarnaš?

NAROČI SE PRIJAVI SE

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE