#LJFW #MBFWLJ: SLO moda (pardon: fashion) med alter sceno in gentrifikacijo

9.4.2017 / 06:08 Komentiraj
Modnih revij (pardon: fashion weekov), kot da smo velesila z industrijo, tradicijo, blazno kupno močjo množic z okusom.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Fashion week (pardon: modni teden) je novokomponirani izraz za tridnevni dogodek, ki smo mu v starih časih, ko je slovenska tekstilna industrija — če že ne modna — še cvetela, rekli modna revija in ki je trajal en večer kot vsaka normalna prireditev.

Priljubljenost in pretencioznost tako imenovanih fashion weekov sta v Sloveniji v obratnem sorazmerju z razvitostjo trga in v direktni korelaciji s potrebami estrade po glamuroznih dogodkih (pardon: eventih) in direktnega dogodkovnega marketinga oglaševalcev (pardon: agencij) in glossy revij.

Sam se ne branim tujih izrazov, vendar me ta trmasta anglifikacija kot naključnega turista navdaja z ironijo. Seveda pa je to do neke mere razumljivo.

Danes, ko so skoraj vse tovarne in blagovne znamke že zdavnaj propadle in ko je modno oblikovanje (pardon: fashion design) v socialnem smislu subkultura, v kulturnem alter scena, v poslovnem pa zreducirano na nivo manufakture, slovenska moda rabi upgrade na vse možne načine.

Lokacija, lokacija, lokacija

V Sloveniji imamo dva fashion weeka. Kot da smo modna in za nameček še fashion conscious velesila z neverjetnim kreativnim potencialom številnih kreatorjev, trdno tekstilno industrijo, konkurenco, petstoletno tradicijo šiviljstva in krojaštva, elaboriranim medijskim in zvezdniškim sistemom, pa še z blazno kupno močjo najširših množic, ki jim je občutek za oblačenje položen že v zibelko.

Neverjetno.

Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana (z obveznim hashtagom #MBFWLJ) pod blagovno znamko proizvajalca avtomobil prireja Pristop, Ljubljana Fashion Week (#LJFW) pa revija Elle.

Gre seveda za konkurenčni, da ne rečem sovražni zadevi, ki se časovno prehitevata kot večerna poročila na TV. Tako je bil recimo letošnji spomladanski LJFW od 29. do 31. marca (na Ljubljanskem Gradu), MBFWLJ pa od 4. do 6. aprila (na Gospodarskem razstavišču). Obstajata tudi jesenska fashion weeka, ki se na koledarju drenjata konec oktobra.

Poleg pravkaršnjih lokacij sta se eden ali drugi in oba selila že od Kina Šiška in Hotela Slon pa do šotorov na Kongresnem trgu in Trgu Republike. Pa morda še kje, na vseh pač nisem bil.

Glamour toujours

Fashion weeki — in spremljevalne prireditve (ki jih seveda izpuščam) — so s po dvema, tremi 10-, 15-minutnimi defileji na večer razvlečeni na dve, tri ure in za nameček še popolnoma brez voznega reda. Takšnega boemstva glede urnika ne vidite nikjer.

Niti nikjer ne srečate tako potrpežljivih ljudi. Najbrž zato, ker so povabljenci (v glavnem) in akreditiranci (deloma) tako blazirani in ker se vmes pač kratkočasijo s poziranjem fotografom pred ozadji z logotipi organizatorjev, sponzorjev in eventualno celo modnih oblikovalcev.

Tudi flešev nikjer ne vidite toliko — mislim, v Ljubljani — kot na fashion weekih. Poziranje je cela umetnost, celo koreografija. Pozerji imajo to bolj naštudirano kot fotografi sami.

Sedežni red je poglavje zase. Po eni strani strog, po drugi pa poljuben. Edino, kar šteje, je pozicija v prvi vrsti. Vse drugo pa je kaos in vprašanje iznajdljivosti. Še na nogometnih tekmah je to bolje urejeno.

Se opravičujem Pristopu in Adrii Media, če kakšna od zgornjih pripomb leti na napačnega. Ker MBFWLJ in LJFW jaz itak ne ločim. Ne po avtih, ne po doggy bagih, ne po sponzorjih, ne po lokacijah, ne po reklamah.

Toliko o prepoznavnosti.

Fashion weekov pa ne ločim niti po fashion designerjih. Kar je zelo žalostno. Pa bi jih rad ločil.

Ena od kreacij v defileju Petra Movrina, MBFWLJ, 4. aprila 2017 na Gospodarskem razstavišču. — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Apologija

Da ne bom samo šimfal, naj napišem še majhno apologijo slovenske modne ustvarjalnosti (pardon: fashion designa), izhajajoč iz žalobne primerjave z mediji.

Tako kot se nam v medijih — in širše tudi v kulturi in drugih zahtevnejših panogah — dogaja, da ostajamo brez bralcev, odjemalcev, kupcev, strank, je brez (nacionalnega) trga tudi slovenska modna industrija.

Dobro, modna industrija je velika beseda, ki je v Sloveniji vedno bila in vedno bo brezpredmetna in neoprijemljiva. Zato bi raje govoril o modni ustvarjalnosti kot veji kreativnih industrij.

Novinarji in kreatorji seveda nismo na istem. Njim je še vedno odprta pot na druge trge, ker se izražajo v drugačnem jeziku. A tudi tam ni lahko. Poceni oblačila, katerih cena se približuje ničli, preplavljajo svet — tako kot so vse informacije, za katere današnji povprečnež misli, da jih rabi, dosegljive brezplačno.

Kreacija v defileju Ane Jelinič, LJFW, 31. marca 2017 na Ljubljanskem Gradu. — [Fotografija: Jure Makovec/LJFW.]

Bermudski trikotnik

Seveda mi ni všeč vse, kar vidim — pa vendar občudujem to trmo, da delajo izdelke, za katere je že vnaprej jasno, da jih ne bo nosilo veliko ljudi ali da jih vsaj ne bi drago plačalo, če bi jih že hoteli.

Naši fashion designerji so umetniki: med njimi so morda celo bleferji, toda po tem, kar vidim na tako imenovanih fashion weekih, so večinoma občudovanja vredni, četudi nerazumljeni ujetniki bermudskega trikotnika med gospodarstvom, socialo in kulturo.

Kdo jim bo šival, da bi lahko od tega živeli? Kdo bo pokupil njihove kreacije, da bi dobili tudi občutek potrditve onstran sponzorskega in medijskega trepljanja po ramenu in drobiža, ki ga kasirajo na razprodajah v priložnostnih showroomih, ki jih najemajo na Airbnb-ju? In kje bodo to sploh prodajali? V redkih izpostavah somišljenikov in podobnih zanesenjakov v trgovinski panogi? Po internetu? Drugim retailerjem? Pri teh najemninah in maržah?

Zaključni defile kreacij JSP (Jelena in Svetlana Proković), MBFWLJ, 6. aprila 2017 na Gospodarskem razstavišču. — [Video: Marko Crnkovič.]

Pregovorno nekoristno poslanstvo

Pregovorno nekoristno poslanstvo je bilo v mojih mladih letih biti pesnik. Če za nazaj razmišljam, se je v vseh teh desetletjih zamenjalo že kar nekaj podobnih idealističnih poklicev, ki ostajajo brez interesa, brez publike, brez strank.

Pa ne zamenjalo, pravzaprav: ti poklici se nabirajo. Vedno več jih.

Nekoč si nisem mislil, da se bo med njimi znašel tudi novinarski. In le kdo si je mislil, da bo nekega dne med njimi tudi poklic modnega kreatorja — ali kakorkoli že ga danes hočete poimenovati.

Fashion designerji so danes alter scena, ki se je znašla na presečišču propadle slovenske tekstilne industrije, svetovnega razvrednotenja dela, socialne in ekonomske in kulturne krize.

Pri tem jim prav nič ne pomaga, da so se spentljali z bogatimi blagovnimi znamkami in medijskimi attention kurbami, ki jih izkoriščajo za kratkočasje slovenskih estradnikov in nouveaux riches, ki jim včasih godi biti v družbi nadstandardno, če že ne odštekano oblečenih.

Od tega imajo malo, pa še družba nanje gleda tako, kot da bi bili nekakšni gentrificirani, komercializirani Metelkovci. Dvoživke proti svoji volji. Saj se tudi za druge umetnike nihče ne zmeni, ampak oni dobijo vsaj subvencije.

Tako da v bistvu vzamem nazaj tiste prve tri odstavke.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE