Misice naj se kar zavzemajo za mir, toda Trump bo naredil vojno popularno

11.4.2017 / 06:10 Komentiraj
Trump ni več “unfit” in “sociopat”. Zdaj je dober. Končno tak odločni, zaupanja vredni, cenjeni predsednik. Kot se šika.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Vse, kar je Trump moral storiti, da čez noč postane good guy, je bilo to, da ukaže izstrelitev 59 tomahawkov na vojaške cilje Asadovega režima v Siriji.

Zdaj ga vsi hvalijo in mu aplavdirajo. Celo tisti “nepošteni”, “pristranski”, “lažnivi”, “žalostni”, “pomilovanja vredni” mediji à la New York Times in CNN, ki so ga doslej samo sesuvali in on seveda njih nazaj.

Celo poraženi jastreb Hillary Clinton je pohvalila Trumpa. Vnaprej. Še preden je US Navy z rušilcev v vzhodnem Sredozemlju lansirala podzvočne rakete dolgega dosega (po 1,87 milijona dolarjev komad), prav primerno poimenovane po indijanski sekiri. Ker se je dva dni vedelo, da bo udaril.

Xi Jinping je prišel na obisk v Mar-a-Lago kot naročen.

Povračilni ukrep

Ameriški raketni napad v četrtek je bil povračilni ukrep za sirski zračni napad prejšnji torek na mesto Han Šejkum — trenutno v rokah ISIS —, v katerem so domnevno uporabili živčni plin sarin in pri tem ubili 86 civilistov.

V ameriškem odgovoru je bilo ubitih sedem civilistov.

Sirija trdi, da v napadu ni uporabila sarina, temveč da je njihova aviacija po nesreči zadela skladišče kemičnega orožja.

Rusija in Turčija to razlago podpirata. Pa Iran seveda tudi. Drugi pa so prepričani, da je šlo za sicer noro izzivalen, toda načrten napad in grobo kršitev mednarodnih konvencij.

Trump ni pozabil poudariti, da gre samo za lekcijo, da sirski režim ne more na tak krut način pobijati lastnega naroda, vključno z otroki, in da končni cilj napada ni odstranitev Bašarja al Asada z oblasti. In že prej, da Sirija za ZDA niti ni prioriteta.

Vojaško hujskaštvo je danes normalno stališče. Pa ne samo politično, temveč tudi medijsko in državljansko. Zato ni neverjetno, da vsi od medijev pa do volilcev ob takih akcijah postanejo warmongerji. Mediji v trenutku postanejo državni, vladni, predsedniški. Tako rekoč embedani.

… in še veliko več

Zakaj bi Asad šel provocirat, ko pa mu v bistvu gre prav dobro?

Precej bolj jasno je, zakaj je Trump napadel. Če seveda odštejemo Ivankino čustveno prizadetost zaradi umiranja otrok od živčnega plina in dejstvo, da so dokazi za Asadovo krivdo podobno zanesljivi kot tisti za iraško orožje za množično uničevanje.

Nisem edini, ki je ob tem dobil asociacijo na film Wag the Dog iz leta 1997.

Gre za črno komedijo o washingtonskem spin doktorju (Robert De Niro), ki s pomočjo hollywoodskega producenta (Dustin Hoffman) skonstruira fiktivno vojno posredovanje ZDA v Albaniji — vključno z lažnimi posnetki, telegenično albansko siroto (Kirsten Dunst) in zapomnljivim glasbenim leitmotivom —, da bi dva tedna pred volitvami odvrnil pozornost od seksualnega škandala predsednika, ki ponovno kandidira.

Film Barryja Levinsona je imel to srečo, da je prišel v ameriške kinodvorane 9.1.1998, torej osem dni pred izbruhom afere Monica Lewinski (na Drudge Reportu 17.1.1998).

Tedanji predsednik Bill Clinton pa je imel to smolo, da je ukazal bombardiranje farmacevtske tovarne v Sudanu (domnevnega dobavitelja živčnega plina za Al-Kajdo) samo tri dni po pričanju pred veliko poroto v zvezi s škandalom (17. oz. 20.8.1998).

Očitki, da je bil napad samo divertimento, so se seveda ponujali kar sami.

Panama, 9/11, Irak

Podobno vojaško defloracijo si je privoščil George H. W. Bush z intervencijo v Panami konec leta 1989. Manj kot leto dni po nastopu mandata je veljal za “neodločneža” — po odstranitvi Manuela Noriege pa seveda ne več.

Vojne pogosto pripomorejo k boljšemu imidžu ameriških predsednikov.

To je vedel ali vsaj spoznal tudi George Bush sin po 11. septembru 2001, ko je že 26 dni pozneje na vrat na nos napadel Afganistan kot leglo terorizma.

Tako da invazija v Irak leta 2003 sploh ni bila več problem. Brez enega in drugega W. najbrž niti ne bi bil še enkrat izvoljen.

Trumpova vojaška poteza bo bistveno okprepila njegov politični položaj in mednarodnopolitične kompetence. Na vsak način bolj kot položaj in kompetence ZDA.

Konspiratisti

V skoraj globalnem navdušenju nad ameriško akcijo, so nenadoma potihnili očitki, da so Rusi shekali zadnje ameriške volitve in da Putinove obveščevalne službe držijo v šahu Trumpa, ki da mora plesati po ruskem taktu.

Toda kot piše Glenn Greenwald na Interceptu, to ne bo ustavilo nakladanja o ruskem vmešavanju in vplivanju. Vsak pošten konspiratist bo vsako stvar interpretiral kot nov dokaz za svojo teorijo.

Trump bi lahko bombardiral Rdeči trg, piše Greenwald, pa bo to veljalo samo za odvračanje pozornosti od dejanskega stanja.

Putinova marioneta

Kot je izjavil Fareed Zakaria, voditelj oddaje Fareed Zakaria GPS na CNN in kolumnist Washington Posta: “Trump je [z raketiranjem] postal predsednik Združenih držav.”

Trumpa zdaj ne bodo več zmerjali, da je “unfit” za funkcijo predsednika kot vrhovnega poveljnika. Da je “sociopat”. Ne več. Zdaj je dober.

Zdaj naenkrat hočejo, da zbombardira Asada do konca. Zdaj je končno pravi, odločni, tudi za ameriške Demokrate in druge dosedanje nasprotnike po svetu sprejemljivi, zaupanja vredni, cenjeni predsednik. Predsednik kot se šika.

Greenwald še pripominja, da so Demokrati, ki so Trumpa ves čas njegovega vzpona obtoževali, da je Putinova marioneta, nesposobna zavzemanja za ameriške interese, s svojimi očitki sami sebe potisnili v kot.

Ker kaj pa naj ob zračnem napadu na Sirijo delajo drugega kot da mu ploskajo? Nobene možnosti in volje nimajo, da bi nasprotovali ameriškemu angažmaju v Siriji.

Smart ass

Svet je postal skrajno čuden.

Načelna stališča proti vojnam in vojaškim intervencijam so se preselila v vladne palače, na plesne parkete salonskih levičarjev in na pisalne mize novinarskih redakcij. Če gre seveda za nesprejemljivost vojn, ki so v interesih drugih, nezavezniških držav.

V vsakdanjem življenju pa so protivojna stališča bolj vseprisotna kot v dobrih starih časih v 60. letih. Mir je novi mainstream.

Toda po drugi strani je zaradi vsega tega protivojnega čveka še tem bolj neverjetno, da sta orožje in nasilje najboljši, če že ne edini etablirani, legitimni način reševanje globalnih problemov — varnostnih, političnih, ideoloških, etničnih, migracijskih, ozemeljskih, ekonomskih, socialnih, suverenostnih itd.

Cel svet ploska. Trumpu. Ali Putinu, vsaj Rusi. Ali Erdoğanu, vsaj Turki.

Vojaško hujskaštvo je danes normalno stališče. Pa ne samo politično, temveč tudi medijsko in državljansko. Zato ni neverjetno, da vsi od medijev pa do volilcev ob takih akcijah postanejo warmongerji. Mediji v trenutku postanejo državni, vladni, predsedniški. Tako rekoč embedani.

Trump je neglede na vse dokazal, da z njim ne bo šale. Svet ga bo vzljubil. Ker bo tolkel po bad guysih. Ali je kdo dvomil, da si upa?

Večni očitek o ameriški hegemoniji po 2. svetovni bo postal kompliment in največji adut v rokavu svetovnega policaja. Smart ass!

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE