Nič slabega o Delu in Mateji Babič Stermecki. Ker ni dokazov.

11.4.2017 / 06:08 Komentiraj
Kam pa pridemo, novinarji? Delo je vendar v lasti družbe, ki ji je v poslovnem interesu, da bi bil Drugi tir čim dražji.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Včeraj sem bil zelo neprijetno presenečen nad člankom v Delu pod naslovom Sedem let biznisa na zlatih tirih, ki ga je napisala nekdanja odgovorna urednica Mateja Babič Stermecki.

[Več o tem tudi v odgovoru Pedje Ašanina Goleta in v odgovoru podjetja Axis na isti članek MBS; op. Fp.]

V bistvu nisem toliko presenečen nad člankom samim, saj je bilo pred tremi tedni napovedano, da bodo člane naše civilne iniciative (Sveta za civilni nadzor projekta Drugi tir) z medijsko kampanjo diskreditirali.

Presenečen sem bolj nad slogom poročanja v konkretnem članku v našem najbolj resnem dnevnem časopisu in s strani nekdanje odgovorne urednice, ki je na las podoben poročanju rumenih medijev, kakršna sta Požareport in Janševa Nova24TV.si.

Nenazadnje pa sem presenečen tudi nad popolnim nespoštovanjem standardov novinarskega ceha pri poročanju.

Zakaj

Moj komentar se nanaša zgolj na to zadnje — na ignoriranje novinarskih standardov glede preverjanja informacij in njihove uporabe pri poročanju.

Novinarki MBS se je nekajkrat pripetilo, da je v članku najprej objavila natolcevanje na račun konkretnih oseb, nato pa objavila odgovor oz. demanti prizadete osebe.

Vendar je kljub temu zastavila članek tako, kot da tega dokazovanja z uporabo dejstev o tem, da so trditve brez osnove, sploh ne bi bilo.

Naj navedem samo enega od štirih najbolj očitnih primerov v članku.

Novinarka postavi trditev, ki je v prvem delu zavajujoča, v drugem delu pa je popolno natolcevanje brez osnove:

“V Axisu dela vrsta ljudi, ki so nekoč delali za SCT. Družbo naj bi ustanovila skupina nekdanjih informatikov SCT, s tem da naj bi sredstva SCT prenesli na novo podjetje. V tem primeru bi bilo utemeljeno vprašanje, ali je bila torej oškodovana stečajna masa SCT. Vprašanje o namigih, ki smo jih dobili, smo posredovali tudi direktorju Axisa Bojanu Strahu.”

“V obširnem pojasnilu je med drugim zapisal:”

“‘Axis je inženirsko podjetje s področja gradbeništva, ki smo ga leta 2002 ustanovili trije partnerji (fizične osebe), od katerih nihče v ničemer ni bil povezan s podjetjem SCT. Pri izvajanju svojih storitev za naročnike uporabljamo lastno informacijsko rešitev XPERT, ki je na trgu dostopna tudi kot samostojen produkt. V podjetju so zaposleni izključno inženirji gradbene stroke in ne informatiki, kot se navaja ali podtika v medijih.’”

“Strah pojasnjuje, da jih je leta 2005 na podlagi referenc SCT povabil k zgraditvi in uvajanju informacijskega sistema za vodenje gradbenih projektov. Istega leta so za naročnika pripravili ponudbo s podrobno opredeljeno vsebino, roki in ceno ter po uspešnih pogajanjih podpisali pogodbo, v kateri je med drugim navedeno, da je Axis kot pogodbena stranka edini lastnik materialnih avtorskih pravic izdelanega računalniškega sistema, naročnik pa ga lahko uporablja neomejeno, vendar izključno za svoje potrebe.”

“‘Navedeno lahko potrdimo s potrdilom o vpisu v register zavarovanih del na podlagi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Čeprav je naše podjetje izpolnilo pogodbene obveznosti, je imel naročnik SCT ob stečaju do Axisa za 236.072 evrov neporavnanih obveznosti. Terjatev smo prijavili stečajnemu upravitelju in jo je tudi uradno priznal. Torej ne drži, da škodujemo stečajni masi SCT, temveč smo eden od priznanih upnikov, ki je zaradi navedene terjatve sam močno oškodovan.’”

Česa MBS ni naredila

Kako lahko novinar, ki ji prizadeta oseba dokumentirano dokaže, da gre za laž, članek zastavi tako, kot da ji ni nič povedal?

Osnove novinarskega dela zahtevajo, da novinarji svoje informacije iz enega vira preverijo tudi pri drugih verodostojnih virih, vključno s prizadetimi osebami, in šele na tej osnovi zastavijo svojo zgodbo.

Toda če zgodba pade že na samem začetku, ker se izkaže, da so bile informacije virov neverodostojne, novinar svoje zgodbe na tej lažni osnovi sploh ne bi smel zastaviti. Ali pa bi moral korektno zapisati, da so se po preverjanju informacije informantov izkazalae kot netočne.

Toda Mateja Babič Stermecki tega ne naredi.

  • Tega ne naredi niti v delu, ki se nanaša na zgoraj omenjeni primer natolcevanja glede povezanosti med družbo Axis in SCT ter morebitnim oškodovanjem.
  • Tega ne naredi niti v delu, ki se nanaša na najbolj ugodno ponudbo družbe Axis pri razpisu za revizijo projekta Drugi tir, čeprav so ji iz družbe Axis argumentirano s številkami to dokazali.
  • Tega ne naredi niti v delu, ki se nanaša na Stanka Štrajna in natolcevanje glede njegove vloge pri zloglasnih aneksih DARS (glej članek Pedje Ašanina Goleta).
  • Tega ne naredi niti v delu, ki se nanaša na družbo Geoportal, čeprav sta Jakob in Andrej Likar navedbe novinarke demantirala, še preden je novinarka članek začela pisati.

Delo je doživelo negativno izkušnjo med epizodo, ko je bilo instrumentalizirano za partikularne interese s strani nekdanjega lastnika iz Laškega. Po tej izkušnji se je spet postavilo na noge in — upajmo — doživelo katarzo. Naj zdaj ne zdrsne nazaj v enako instrumentalizirano igro. Kdorkoli že jo igra.​ — [Fotografija: Marko Crnkovič.]

Instrumentalizacija. Že spet?

Komu ali čemu služi takšno eklatantno kršenje standardov novinarskega ceha.

Zakaj je Delo objavilo članek, ki temelji na jasno demantiranih trditvah?

Glede na vrsto dezinformacij, ki jih je novinarka uporabila kot osnovo za zgodbo v svojem članku, mi je na podlagi poznavanja zadev popolnoma jasno, da prihajajo iz točno določenega vira — družbe, ki je povezana z inženiringom Drugega tira.

Vendar tega ne objavljam in ne utemeljujem trditev na tem védenju. O tem ne pišem, čeprav so me viri, ki jim absolutno zaupam, opozorili, da bodo diskreditacije sprožili prav tam.

Prav tako ne natolcujem, da je Delo — ki je v lasti družbe, katere verigi povezanih oseb je v poslovnem interesu, da bi bila investicijska vrednost gradnje Drugega tira čim višja — objavilo pamflet.

Ne natolcujem, da Delo z demantiranimi trditvami diskreditira inženirsko, pravno in ekonomsko stroko, ki se zavzema za čim večjo stroškovno optimizacijo projekta drugi tir, da bi bil strošek za narodno gospodarstvo čim manjši.

Tega ne delam, ker svojih trditev pač ne morem dokazati. Čeprav se zdijo logične.

Kolegi in kolegice, kam pa pridemo, če se bomo šli takšne grde igrice? Igrice v korist partikularnih interesov posameznikov, ki lahko sicer (začasno) obvladujejo vzvode moči, ne koristijo Sloveniji in blaginji njenih prebivalcev.

Delo je doživelo negativno izkušnjo med epizodo, ko je bilo instrumentalizirano za partikularne interese s strani nekdanjega lastnika iz Laškega. Po tej izkušnji se je spet postavilo na noge in — upajmo — doživelo katarzo.

Naj zdaj ne zdrsne nazaj v enako instrumentalizirano igro. Kdorkoli že jo igra.


OpombaTekst je bil objavljen v ponedeljek, 10. aprila 2017, na avtorjevi spletni strani Damijan blog pod naslovom Odziv na članek v Delu (3): Sramota za novinarski ceh. Tekst na Fokuspokusu je editiran. Objavljeno v dogovoru z avtorjem.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE