Lahke/težke novice: Internet za zabavo, TV za resne teme. Ampak ne nujno.

13.4.2017 / 06:08 Komentiraj
Poročanje o politiki se je spremenilo. Več slik, več privatnega življenja politikov, več čustev in mnenj navadnih ljudi.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Februarja sem teden dni spremljal objave na spletnih straneh dveh glavnih informativnih oddaj v Sloveniji. Primerjal sem 20 najbolj branih spletnih člankov na tistih news portalih, ki jih v Sloveniji obišče največ bralcev.

Članke in TV pripsevke sem po vsebini razdelil na tiste, ki jih lahko imenujemo težke novice (politične, mednarodne, poslovne, finančne, zdravstvo, šolstvo) in na tiste, ki jih lahko imenujemo lahke novice (zabavne in tiste iz življenja slavnih, lifestyle, umetnost in kultura, šport, kriminal).

Na spletu je bilo 71% novic lahkih, 29% pa težkih, v obeh informativnih oddajah pa 61% težkih in 39% lahkih.

Štirje od šestih pregledanih portalov so imeli razmerje med težkimi in lahkimi novicami še bolj v prid lahkim. Samo dva sta imela več težkih kot lahkih — s tem, da ti dve strani skupaj ne dosegata toliko bralcev kot vsaka izmed prvih treh sama zase.

Skratka, na internet po zabavo, na TV pa po resne teme.

Prezentacija

No, ja. Ni nujno. Tisto, s čimer se tokrat nisem ukvarjal, je bil način prezentacije resnih oz. težkih novic na televiziji. Televizije pogosto predstavljajo težke novice na zabaven način.

So v takšnem razmerju slovenske TV kaj posebnega v primerjavi z evropskimi državami? Ne. Model je enak.

Upadanje zanimanja za resne politične in družbene teme pa je še posebej v zahodnoevropskih državah pripeljal do drugega fenomena.

Skupina raziskovalcev je analizirala objave v 18 časopisih v ZDA, Veliki Britanji, Nemčiji, Švici, Franciji in Italiji v obdobju petih desetletij. Analizirali niso tabloidov, saj jih je zanimala predvsem tako imenovana tabloidizacija resnih časnikov.

Ugotavljali so, na kakšen način se je spreminjalo pisanje in poročanje o resnih političnih in družbenih temah.

Članke so ocenjevali po kriteriju senzacionalizma (poudarek na neobičajnem in ekstremnem, na grafičnih in slikovnih elementih, ki pritegnejo pozornost, odstopanje od normalnega in racionalnega, utemeljenega na dejstvih), škandaloznosti (kazanje na deviantno početje, vzbujanje odpora ali gnusa), vpletanja emocij (slike, ki izzivajo čustveno reakcijo, povezovanje imen in oseb z dogodki), ter po kriteriju vpletanja navadnih ljudi, sicer izključenih iz sistema moči in vpliva, in poročanja o privatnem življenju politikov brez direktne povezave z njihovim političnim delom.

Poročanje o politiki se je spremenilo. Povsod. Več je slik, več je poročanja o privatnem življenju politikov, več je čustev, več je mnenj navadnih ljudi. Manj je suhoparnega poročanja o dejstvih. Res pa je, da za to niso “krivi” medij. Politikov so ugotovili, da je to ena od pomembnih strategij za zmago na volitvah. — [Ilustracije: Nina Perovič.]

Resni niso postali tabloidi

Glavna ugotovitev raziskovalcev je bila, da je res, da se je nivo vseh kazalcev dvignil — a ne povsod enako in ne v vseh obdobjih. Zlasti v Franciji in Italiji so zaznali več senzacionalizma in čustvenosti, kar je mogoče pripisati kulturnemu kontekstu mediteranskih držav, ki so bolj nagnjene k barvitemu in narativnemu opisovanju. Škandali v teh dveh državah so bili predvsem povezani s poročanjem o sodnih procesih, v katere so bili politiki vpleteni.

Za razliko od mediteranskih držav pa so časniki v Nemčiji in Švici v manjši meri uporabljali škandalozne, aferaške in čustvene pristope.

Del odgovora, zakaj je tako, je tudi v dejstvu da v teh državah taboidni časniki nimajo velike tradicije. V Nemčiji obstaja praktično samo en velik tabloid. Njegovega poslovnega modela niso toliko ogrožali tabloidi in brezplačniki in televizije.

Vsi nivoji preiskovanih elementov so se povsod dvignili, vendar ne toliko, da bi lahko trdili, da so se resni časniki spremenili v tabloide.

Kje je Slovenija?

Se je pa spremenilo poročanje o politiki. Povsod. Več je slik, več je poročanja o privatnem življenju politikov, več je čustev, več je mnenj navadnih ljudi. Manj je suhoparnega poročanja o dejstvih.

Po drugi strani so časniki na ta način dosegli bralce, ki jih politične teme sicer ne pritegnejo. Zlasti poročanje o privatnem življenju politikov se je v vseh državah — najmanj v Nemčiji — povečalo.

Res pa je, da “krivde” za to ne moremo pripisati samo novinarjem in medijem. Večina politikov je ugotovila, da je to ena od pomembnih strategij za zmago na volitvah.

In kje smo v Sloveniji? Po stilu poročanja v resnih časnikih bližje Nemčiji kot mediteranskim državam, po obnašanju politikov in njihovemu lastnemu razkrivanju privatnega življenja z namenom popularizacije pa bližje mediteranskim državam kot Nemčiji.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE