Vlada podržavlja internet

14.4.2017 / 06:08 2 komentarja
Vozlišča v informacijsko razvitih in demokratičnih državah niso regulirana in niso javna služba. Kdo bo še komu zaupal?
NAROČI SE PRIJAVI SE

Z lansko novelo Zakona o državni upravi so Arnesove naloge nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente (SI-Cert), upravljanja internetnega vozlišča (SIX) in nacionalnega registra za vrhnjo domeno .si (Register) prešle pod pristojnost Ministrstva za javno upravo (MJU).

Ministrstvo je v skladu z novimi pristojnostmi zahtevalo spremembe sklepa o ustanovitvi Arnesa in določitev upravljanja SIX-a kot javne službe. Vlada je s potrditvijo sprememb dejansko podržavila SIX, ki ga je Arnes do januarja letos upravljal v dogovoru s skupnostjo ponudnikov internetnih storitev in vsebin.

SIX (Slovenian Internet eXchange) je internetno vozlišče, stičišče omrežij ponudnikov internetnih storitev ali vsebin, namenjeno lokalni izmenjavi prometa IP.

SIX je februarja 1994 v prostorih Telekoma Slovenije (takrat PTT) vzpostavil Arnes, da bi se izognil izmenjavi slovenskega prometa po dragih mednarodnih povezavah. Danes je vanj povezanih 28 ponudnikov internetnih storitev ali vsebin.

SIX je imel burno zgodovino

Zgodovina SIX-a je vse prej kot enostavna.

Telekom, ki je internetne storitve začel ponujati šele leta 1996, je konkurentom vrsto let onemogočal, da bi se na SIX povezali z optičnimi kabli.

Da bi razmere uredili, je bila februarja 1998 ustanovljena Sekcija ponudnikov internetnih storitev Slovenije (SISPA). Ker dogovor s Telekomom ni bil mogoč, SISPA ni mogla prevzeti upravljanja SIX-a po vzoru nekaterih drugih držav članic EU.

Več komercialnih ponudnikov, ki niso želeli biti odvisni od Telekoma, je leta 2000 vzpostavilo alternativno internetno vozlišče LIX (Ljubljana Internet eXchange).

Kot odgovor na njihovo pobudo je Arnes vzpostavil SIX na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je bil takrat njegov sedež, leta 2009 pa še lokacijo v Tehnološkem parku Ljubljana.

Žal je SIX vse do danes ostal omejen na Ljubljano, s čimer v slabši položaj postavlja manjše ponudnike iz ostalih delov Slovenije.

Vlada podržavila SIX po 23 letih

Arnes si je prizadeval, da bi vzpostavil nevtralno vozlišče za izmenjavo internetnega prometa med slovenskimi ponudniki. To mu je uspelo zaradi zaupanja, ki si ga je pridobil z nepristranskim delovanjem.

Telekomu, Si.mobilu, Telemachu in danes še 25 drugim ponudnikom internetnih storitev ali vsebin, ki letno ustvarijo čez milijardo prihodkov, je zagotavljal nevtralno, stabilno in brezplačno storitev.

Čeprav je Arnes v skladu z zakonodajo državni organ, je SIX do nedavnega upravljal neformalno — kot je v svetu običajno za neprofitna vozlišča, ki jih upravljajo člani.

Ko pa je upravljanje internetnega vozlišča SIX postalo javna služba, se je njegov pravni status bistveno spremenil.

Upravljanje internetnega vozlišča nikjer v EU ni javna služba, ki bi jo izvajal državni organ. Tudi izven EU je to neobičajno. Znanih je samo nekaj primerov, ki jih najdemo v manj razvitih državah brez razvitega konkurenčnega trga ali pa v avtoritarnih državah, ki si prizadevajo za državni nadzor interneta.

Večdeležniški model upravljanja interneta

Ravnanje slovenske vlade oz. MJU ruši model večdeležniškega upravljanja interneta. Je v nasprotju s stališčem EU, izraženem v Sporočilu Komisije o internetni politiki in upravljanju interneta: Vloga Evrope pri oblikovanju prihodnosti upravljanja internetaResoluciji Evropskega parlamenta o podaljšanju mandata foruma o upravljanju interneta in drugih dokumentih, v katerih države članice in evropske institucije poudarjajo zavezanost večdeležniškemu upravljanju interneta.

Enostranska razglasitev državne pristojnosti nad pomembnim delom internetne infrastrukture lahko poruši zaupanje med deležniki. Vlada, ki je eden od najpomembnejših deležnikov pri upravljanju interneta v Sloveniji, bi morala ravnati odgovorno in si prizadevati za ohranjanje medsebojnega zaupanja med vsemi deležniki. 

V skladu s stališči EU in drugih držav članic bi vlada morala biti zavezana večdeležniškemu modelu pri vseh vprašanjih, povezanih z upravljanjem interneta. Če je že nameravala poseči v status SIX-a, bi se morala predhodno posvetovati z vsemi relevantnimi deležniki, a tega ni storila.

Na to prakso, s katero vlada krši tudi Resolucijo o normativni dejavnosti, sta že lani opozorila Forum za digitalno družbo in Komisija za preprečevanje korupcije.

Upravljanje internetnega vozlišča nikjer v EU ni javna služba, ki bi jo izvajal državni organ. Tudi izven EU je to neobičajno. Znanih je samo nekaj primerov, ki jih najdemo v manj razvitih državah brez razvitega konkurenčnega trga ali pa v avtoritarnih državah, ki si prizadevajo za državni nadzor interneta.

Omajano zaupanje

Zaupanje v SIX je bilo prvič omajano s Telekomovim omejevanjem kapacitete povezav, potem pa še leta 2004, ko so si državni organi prizadevali za vzpostavitev enotne nadzorne točke za prestrezanje komunikacij. Vzpostavitev takšne točke bi bila nezakonita, zato do nje ni prišlo. 

Zaupanje bi lahko omajali tudi morebitni Arnesovi lastni posegi v SIX, recimo v zvezi z opravljanjem nalog nacionalnega odzivnega centra za omrežne incidente SI-Cert. Za nadzor prometa in hrambo podatkov mora namreč obstajati zakonska podlaga, ki je Arnes nima.

Zadnja vladna odločitev predstavlja doslej najbolj neposreden državni poseg v nevtralnost internetnega vozlišča SIX in ruši potrebno zaupanje med vsemi deležniki.

Internetna vozišča v vseh informacijsko razvitih zahodnih demokracijah delujejo izven območja državne regulacije in niso javna služba.

Evropska komisija je že leta 2010 odločila, da regulacija internetnih vozlišč ni skladna z evropskim pravnim redom. Na podlagi več kot 140.000 pregledanih dogovorov o izmenjavi internetnega prometa OECD ugotavlja, da kar 99,5% teh dogovorov ne temelji na kakršnikoli pisni pogodbi.

Takšnega zaupanja, ki velja v internetni skupnosti, ne more vzpostaviti noben državni organ ali regulator. Lahko pa ga omaje s posegom, kakršnega sta si privoščila vlada in predvsem MJU.

Besede in dejanja

Po mnenju ponudnikov internetnih storitev in vsebin je za izmenjavo internetnega prometa najpomembnejša lastniška in upravljalska nevtralnost vozlišč. Takšna vozlišča so temelj dostopnega, odprtega in nevtralnega interneta. Omogočajo višjo kakovost internetnih storitev in so zato ključni element gospodarske rasti in družbenega razvoja, ki temelji na inovativnih komunikacijskih tehnologijah in praksah. 

Vsak državni poseg, ki ruši zaupanje v delovanje interneta, lahko ima takojšnje negativne posledice za gospodarstvo. Zavre lahko razvoj storitev na tem področju in ovira širjenje internetnih vozlišč na nove lokacije. Poleg tega odganja morebitne tehnološko napredne in okoljsko sprejemljive vlagatelje.

To velja tudi za vladni poseg v središče slovenskega interneta, s katerim je podržavila vozlišče za izmenjavo internetnega prometa in njegovo upravljanje določila kot javno službo.

Nerazumljivo in nepojasnjeno podržavljanje interneta, za katerim stoji MJU, je v eklatantnem nasprotju s sloganom “Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi”, ki ga kot pooblaščeni nosilec informacijskega razvoja Slovenije razglaša MJU.


OpombaTekst je bil prvotno objavljen na avtorjevem blogu Competitive Analysis & Foresight: Policy, Regulation and Strategy in Network Industries, Media and Technology v sredo, 12. aprila, pod naslovom Nerazumljivi in škodljivi posegi MJU v internet. Verzija na Fokuspokusu je editirana. Objavljeno s privoljenjem avtorja.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE