Taoist? Budist? Nihilist? Pogan? Ateist?

15.4.2017 / 06:08 2 komentarja
Kdo in kaj sem glede na svoje duhovne preference? V kaj torej verjamem, če ne v enega boga? Verjamem v univerzalni um.
NAROČI SE PRIJAVI SE

“Nisem kristjan, jud, musliman, niti hindujec, budist, sufi ali zen. Nobene religije. Moj prostor je brezprostoren, sled nesledljivega. Ne telo ne duša.” — Rumi

Ker nisem veren, me velika noč vedno preseneti. Kdaj je že? Aja, prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Check. Ampak a ni to malo pogansko? Polna luna in to? Ja, Kelti so na ta dan praznovali prihod pomladi in častili sonce. Za veliko noč se vedno vprašam, kaj vse je krščanstvo kopiralo od poganstva.

Mi štrije s očetom, sinom in svetim duhom nismo bili nikoli na ti. Mama me je kot nekdanja vernica, ki je po poroki z mojim očetom postala ateistka, peljala v cerkev ponavadi samo za veliko noč.

Mnogo pozneje sem izvedel, da jo je nek semeniščnik šlatal po kolenih na cerkvenih pevskih vajah v šolskem obdobju. Takrat se je začela izogibati cerkve.

Velika noč v Vuhredu

Moja sestra, tudi ona vzgojena v ateizmu, me je pred 25 leti leti poklicala iz Jeruzalema in mi na moje veliko presenečenje povedala, da se je pravkar dala krstiti v katoliško vero.

Iskreno sem ji čestital. Kaj bi drugega? Gre za popolnoma osebno odločitev.

Naša širša familija se je za vsako veliko noč zbrala v prijetni vaški gostilni moje babice v Vuhredu v Dravski dolini. Pohanci, šunke, hren, orehova potica, kokta. (Takrat še nisem razmišljal, kakšno zvezo ima “cock” s pijačo za otroke.) Valjda mi je bilo všeč!

In potem procesija v idilično vaško cerkev. Vsa ta ikonografija mi je ugajala, ta bleščavost pozlačenega kiča, pravljični kostumi klerikov, vonj kadila, zborovsko petje, pompoznost!

Ampak končalo se je z župnikovim dolgočasnim žebranjem. Takrat sem začel zehati in po hitrem postopku odvlekel mamo ven. Na travnik.

Oče — partizan — se je cerkvi običajno izognil. Vera je opij za ljudstvo, bi rekel.

Superman, Turgenjev, Nietzsche

Tam na travniku med metulji in cvetjem sem enkrat vprašal mamo: “Kako je s tem Jezusom? Je bil resnična oseba ali ne?”

Mama je rekla, da je v Palestini res obstajal en mizar s tem imenom. Ampak da ona ne verjame v vse te njegove magične moči, ki jih propagira Cerkev.

“Magične moči?” sem vprašal. “A potem je bil Jezus po smrti neuničljiv kot Superman?”

Mama se je zamislila in na koncu dahnila: “Mogoče pa res. Za vernike.”

Deset točk za Jezusa, sem pomislil. In se že veselil naslednje velike noči.

Proti koncu gimnazije sem na priporočilo prijatelja prebral Očete in sinove Ivana Turgenjeva. In postal nihilist. Po vzoru junaka romana Jevgenija Bazarova.

Na začetku študija mi je prišel v roke Nietzsche. Tako je govoril Zaratustra. In postal uporniški nihilist. Organizator pank koncertov v avli Filofaksa.

Mama & Papa Rock

Sredi študija sem spoznal svojo prvo veliko ljubezen. Študentko slavistike. Ob njej sem odkril Carlosa Castanedo in njegov mistični prvi roman Učenje pri Don Juanu.

Takoj sem prebral še njegova druga dela na temo indijanskega šamanizma in o ritualih, pri katerih so uporabljali halucinogene rastline in se učili leteti po zraku. V sanjah na pejotlu, seveda, v nagualu, stanju zamaknjene zavesti.

Občasno sem prakticiral te obrede. Letel sem in se pogovarjal s čuvarjem praga, ki ti pomaga pri učenju in razumevanju nazavednega. Največkrat s pomočjo magičnih gobic. Na kakem rajskem otoku v Aziji.

Nazadnje recimo na Koh Samuiju na Tajskem pred tremi leti. Trip s plešočimi žonglerji z ognjem, pozitivnim vibeom reggaeja in polno luno na nebu v Rock Baru pri Mama & Papa Rocku je bil veličasten.

Mislim, da sem se tam dokončno našel. Tudi moj čuvar praga se je strinjal.

Na Koh Samuiju z Neo Markom, ki je imel takrat sedem mesecev. Žensko osebje hotela ga je razvajalo do konca. Ko je bil oblečen v oranžno majčko, so ga še plešastega klicale Mali Buda. Ko smo obiskali tempelj Big Bude na drugi strani otoka, so se Tajc hoteli z njim fotografirati. Otroci prinašajo srečo. — [Fotografija: osebni arhiv.]

Mali Buda

Na taistem Koh Samuiju sem se kakih 15 let prej zaljubil v Budo. Najbolj permisiven bog. Pojma greha ne pozna. Nobenih spovedi in pokor.

Enkrat mi je na vprašnje, kako prakticira budizem, ena lušna go-go girl v lokalnem baru razložila: “I have a little Buda statue at home. I light incense and some candles and I talk to him. If I did something wrong, I tell him and ask him what to do. And he always says: ‘If it’s OK with you, it’s OK with me!’”

Wow! Greh ne obstaja!

Naslednjič se z Andrejo vrneva na Koh Samui že z Neo Markom, ki je imel takrat sedem mesecev. Žensko osebje hotela ga je razvajalo do konca. Ko je bil oblečen v oranžno majčko, so ga še skoraj plešastega klicale Mali Buda. Ko smo obiskali tempelj Big Bude na drugi strani otoka, so se Tajci — večinoma budisti — hoteli z njim fotografirati. Otroci prinašajo srečo, so govorili.

Če bi se že moral odločit za zvestobo enemu od velikih bogov, bi to bil Buda. Neo Marku sem naslednji dan uprizoril majhen krst v hotelskem bazenu. Pošprical sem ga z vodo iz bazena in mu odrecitiral, da je rojen v Neo religijo. Religijo enega. Če se bo odločil za katero drugo vero, ko odraste, pa bo to njegova avtonomna odločitev.

No, če mi čez par let pove, da bi se pridružil ISIS ali njihovim naslednikom, ne bi bil preveč zadovoljen.

“Kjer ni želje, je mir.”

Skoraj pol življenja že verjamem v taoizem. In ga tudi redno prakticiram. Vsaj odkar sem prebral Tao ljubezni, nega ženske seksualne energije Mantaka in Maneewan Chia ter The Essence of Tao Pamele Bell. In seveda Tao Te Ching.

Taoistično biblijo je pred približno 2500 leti v verzih napisal Lao Ce, eden od ustanoviteljev taoizma, ki je močno vplival tudi na kitajski budizem in konfucionizem.

Tao (izg. [dao]) v kitajščini pomeni pot, smer, tudi princip. Tao je življenjski princip, ki zaobjema (sproščeno) religijo, filozofijo, umetnost, znanost in medicino.

Hočete dolgo in vitalno življenje? Prakticirajte tao. Še posebej pri seksu.

Nekaj mojih najljubših verzov iz Tao Te Chinga:

  • “Kdor obvladuje druge, je močan. Kdor obvlada sebe, je vsemogočen.”
  • “Uspeh je enako nevaren kot poraz. Upanje je enako votlo kot strah.”
  • “Kjer ni želje, je mir.”

Kako komuniciramo z univerzalnim umom?

Kdo in kaj sem torej glede na svoje duhovne preference?

Uradno ateist, po imenu pogan, po Castanedi vrač, po zrelaksiranosti budist, po duši in seksualnih praksah taoist. Zakaj bi se omejeval na eno samo definicijo? To bi bil čisti dolgčas.

V kaj torej verjamem, če ne v enega boga?

Verjamem v univerzalni um, ki je tudi imeniten vir inspiracije. Vsa znanja vesolja so v njem. Med drugimi ga zastopa tudi Castanedov čuvar praga.

Kako komuniciramo z univerzalnim umom?

Za začetnike predlagam branje Castanede in Breaking Open the Head: A Psychedelic Journey into the Heart of Contemporary Shamanism Daniela Pinchbecka. Za uvod. Nakar še primerno dozo magičnih rastlin ob polni luni. V naravi.

Nore gobe pri nas najdete jeseni na kravjekih na kaki gozdni jasi po dežju, semena za daturo pa lahko kupite v semenarni in si jo posadite doma.

Ampak previdno z dozo. Priporočljivo je, da vaš trip nadzira oseba, ki kaj ve o tem in mu zaupate. Če je šaman, še toliko bolje.

Mirne praznike želim vsem vernim in nevernim. V kateregakoli boga že verjamete, naj vam skrajša čakalne vrste na mejnih prehodih, ko boste potovali na Hrvaško iz nazaj.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE