Fenomen propada Agrokorja je fenomen prodaje Mercatorja

18.4.2017 / 06:10 1 komentar
Ker zadeve podjetno in podjetniško zafušamo tako daleč, da zanimajo samo še drugega podjetnega in podjetniškega fušarja.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Če vas morda zanima, odkod in zakaj sploh Lex Agrokor, potem si preberite Viktorja Ivančića, ki je skupaj s Predragom Lucićem in “našim” Borisom Dežulovićem nekoč davno ustanovil satirični časopis Feral Tribune:

“Razlika med francoskim ali švedskim multimilijonarjem in Todorićem je v tem, da se Francoz ali Šved — neglede na svojo moč — morata držati francoskih ali švedskih zakonov, na Hrvaškem pa se morajo zakoni držati Ivice Todorića.”

To je sicer napisal že pred desetimi leti v zvezi s tem, ko je Todorić v nasprotju z urbanističnimi načrti in namembnostjo uzurpiral dvorec Kelmer na obronkih Sljemena.

Bailout

Dan potem, ko je Sabor sprejel tako imenovani Lex Agrokor — ki ni nič drugega kot legalizacija tako imenovanega bailouta podjetja, ki ni bilo too big to fail —, je Ivica Todorić v stilu športnika, ki zaključuje svojo uspešno kariero, svečano izjavil:

“Štirideset let življenja sem posvetil izgradnji cele Hrvaške in regije, zato sem danes kot ponosen človek, ker sem vse, kar sem zgradil, s podpisom predal državi Hrvaški.”

V prevodu poskušam oponašati mogotčevo nerodno ali celo nepravilno izražanje, na katerega opozarja Ivančić v tekstu Lex Croatia o finančnem in poslovnem kolapsu Agrokorja na srbskem radiu in spletni strani Peščanik. Ampak na hrvaško slovnico se seveda spoznam še manj kot na big biznis.

Nema da nema

Toliko pa seveda že vem, da noben biznis na Balkanu ni big — in da tudi ni realen.

Tipičen primer: nekoč davno sta braća Karić v Srbiji oglaševala svojo Banko Karić oz. ponudbo easy kreditov z naslednjimi besedami: “Dođite. Ljudi smo, dogovorićemo se!”

Tako to tukaj funkcionira. Od Slovenije mimo Hrvaške pa do Srbije. Biti podjeten in bogat — in močan in vpliven, kar pride v paketu s poslovnimi in/ali osebnimi ambicijami — pomeni živeti na kredit. Živeti v samovšečni utvari, da imaš, ker (in obenem četudi) si si pač izposodil, in verjeti, da boš nekega dne že nekako odplačal svoj dolg.

Nema da nema. Če se ti slučajno zalomi, ti bo malo nerodno in boš moral objavljati bizarne ekskulpacijske izjave. Tvoj dolg bo spravil v težave tistih 50.000 ljudi, ki so za tebe delali, zraven pa še ekonomijo cele državo in regije.

Ampak to se pač dogaja. Saj si samo dobro mislil in hotel, ker se imaš za altruista.

SLO-HR fenomen

Fenomen hrvaškega Agrokorja pa je tudi fenomen slovenskega Mercatorja.

Recimo, da v Sloveniji in na Hrvaškem ustanovite — ali privatizirate — firmo, ustanovljeno še v dobrih, starih časih socialističnega samoupravljanja. Firmi gre dobro, firma se širi, začneš razmišljati o novih trgih, prevzemih, združitvah, konsolidaciji lastništva.

Ampak zakaj gre potem zadeve od neke točke preloma samo še samo navzdol? Zaradi brezumnega zakreditiranja? Ker nismo ljudje, ki bi se znali dogovoriti? Ker si ne zaupamo? Ali ravno zato, ker si zaupamo preveč in delamo vse po domače? Zaradi zahodne konkurence? Zaradi krize nasploh? Ker je svet krivičen?

Ali zato, ker smo iz zgodovine navajeni — kot bi rekla Vesna V. Godina — domačijskih socialnih odnosov in zadružniškega, k principu vsi za enega, eden za vse orientiranega poslovanja, zdaj pa se v kapitalizmu ne znajdemo najbolje in si nova, neizprosnejša in bolj egoistična ekonomska in socialna razmerja napačno interpretiramo in predstavljamo?

Agrokorju ne bi bilo treba propasti, kot tudi Mercatorja ne bi bilo treba prodati Agrokorju. Tako imenovanega najboljšega soseda niti ne bi bilo treba spraviti v situacijo, da bi sploh bil kdaj naprodaj komurkoli — kaj šele Agrokorju.

Če že, bi ga lahko spravili v situacijo, da bi bil zanimiv za neko zahodnoevropsko trgovsko verigo. Ampak zadeve podjetno in podjetniško zafušamo tako daleč, da zanimajo samo še nekega drugega podjetnega in podjetniškega fušarja.


Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 16. aprila 2017, pod naslovom Še preden rečeš keks, Lex Agrokor. Verzija na Fokuspokusu je editirana.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE