Našišala Laibache, Mišo Molk, Luko Mesca, Brgleza, Natašo Pirc Musar…

17.4.2017 / 06:08 3 komentarji
Logično. V SLO manjka novih frišnih ksihtov. V SLO manjka več Terez. Po nesreč taktika zarad depre je ta prava taktika.
NAROČI SE PRIJAVI SE

Par dni nazaj mi je Izak Košir sporočil, da je bil intervju pri njemu v Torek ob petih, torej podcast v Torpedu, najbolj poslušan podcast ever, kar so jih imeli.

To je eden od dveh intervjujev, za katera sem se odločila lani oz. to je un podcast, k sem pol cele dneve pošiljala Izaku: “Nč se ne spomnim! Blamaža bo ziher!”

Ampak očitno ni bla blamaža, če sem bla najbolj klikana v vseh treh letih, kar imajo podcaste, in sem našišala več kot sto gostov. Laibache, Mišo Molk, Luko Mesca, Milana Brgleza, Natašo Pirc Musar in tko dalje. You name it, you’ve got it.

Čeprov je nekako logično. V Sloveniji manjka novih frišnih ksihtov. V Sloveniji manjka več Terez. Po nesreč taktika zarad depre je ta prava taktika. Manj kot se pojavljaš okol, bolj si zaželjen.

Greta Garbo je bla zakon kar se tega tiče. Ni jebala ama ništa. Dejte mi sam mir, pa fuck off vsi.

Nemaš pravo glasanja

Ni moj point, da se okol kažem, ampak pišem. Že tko ne morem več v pižami v našo štacuno, ker sta me spet dve prepoznali. Zadnjič sem vidla eno bralko in sem k en kreten kruzala okol polic pa se izogibala, da se ja ne srečava.

Ne da je z njo kej narobe, men ne štima neki v glavi. Zadnjič je en prišel po knjigo in je skor jecljal pa skoz ponavljal, da kok me spoštuje. In pol morm vsakmu, k dobi take nore flashe, razlagat, da jaz sem sam ena obična Tereza.

Pa pizda, celo prvo knjigo nabijam, kok sem neki posebnega, zdej se pa izgovarjam: “Ne, ljudje, nč bat, ista sem k vsi!”

Nisem, sam sem res ena obična Tereza. Pa tko hočem bit k Greta Garbo. En svoj film, en svoj svet.

Jih poznam še preveč, k si tko želijo, da bi se kazali po TV. Pa če bi bli v kurčevi reklami za Top Shop, bi se obnašali kot da so dobili Nobelovo.

Sploh pa, a pri nas sploh obstajajo znani? Kaj sploh pomeni biti znan? Če si dvakrat v črni kroniki, je že zadost? Enkrat me je en napizdil — ne morm povedat kdo: to je tud problem, ko spoznaš vse te “znane”, da jih ne morš omenjat — k mladga mačka: “Ti nemaš pravo glasanja. Ti si zdej javna osebnost.”

Marš ti v pičku materinu, k neham zdej ta moment pisat, če misliš take zblojene prjavljat. Sam še psevdonim, pa nej gre vse v PM. Pri nas znanih sploh ni.

Pri nas znane srečuješ že kot majhen, k hodjo k tvojim starcem na obisk, si z njimi v sorodu. Srečuješ jih na cesti in vidiš jih, kako se kotalijo po busih, čist tko k ti. Zadnjič je glih Peterle na šestki veselo pričal z unimi nunami v stilu Matere Tereze. — [Screenshot: Fokuspokus/Torek ob petih.]

How lame is that?

Al pa naša estrada. Tu bi tud i blo kej za rečt, sam se rajš vzdržim.

Pri nas znane srečuješ že kot majhen, k hodjo k tvojim starcem na obisk, si z njimi v sorodu. Srečuješ jih na cesti in vidiš jih, kako se kotalijo po busih, čist tko k ti. Zadnjič je glih Peterle na šestki veselo pričal z unimi nunami v stilu Matere Tereze.

Pri nas ne rabijo bodyguardov, ker okrog nobenga ne skačejo paparazzi. Če že, sami pošiljajo fotke na tračarije. How lame is that? Me prov zanima, če kampirajo oboževalke pred blokom od Omarja Naberja. Al pa če mora Nina Pušlar živet v gradu z visoko ograjo, da ji kak fanatik ne vdre v zasebnost.

Sej ne, da si kao znan samo, če trume oboževalcev lazijo za tabo, ampak če si kdo pri nas želi kej takega, so to bolj mokre sanje. Pa še pri nas res ne rabiš bit nič posebnega, da si “znan”. Greš v en reality show in stvar rešena. In pol jim pobebi možgane in res mislijo, kaj so.

Sam takih itak ne poznam. Taki me ne berejo. Čeprov bi se res lahk kdo spomnil pa nesel kakšno Kolumniatrijo v Big Brotherja pa tam izigraval, da bere.

O, to pa ja

Ker brana pa hočem bit. O, to pa ja. Tud jaz se pohvalim, da me Boris Cavazza rad bere. Pa da mi je Vlado Kreslin za rojstni dan — valda, če ga mava isti dan — poslal trojni CD in napisal: “Vse najboljše, Tereza”.

Ker marsikoga od teh “znanih” spoštujem in cenim. Odvisno, kaj so naredili v lajfu. Poležavat v reality showu pa se brukat, to ziher ne.

In ker jaz ne hodim nikamor, je treba pridet do naše kafane v varno zavetje domačnosti, če me kdo hoče spoznat. In pol men kelnar skoz: “Ja, iz kje pa tega poznaš?” — “Bralc moj.” — “Ma ne seri.” In pol veselo razlaga, kdo je bil pa danes gost v kafani.

Zadnjič me je čist zmedel z eno Olimpijo neki, da sem najprej mislila, da je o mojem bivšem govora, sam je pol neke intervjuje omenjal, pa sem dojela, da težka, da moj bivši kakšne intervjuje tala okol. “Sem ga videl v eni reviji. Kaj je že on? Epileptik al kaj?” Ja, pizda, telepat. “Ne, bipolarc.” Ko sem mu omenila da pride Jasna Kuljaj, je sam še zasikal: “Le glej, da bom jaz takrat delal!”

Jasna Kuljaj

Lahk bi omenila kogarkoli, ampak bom Jasno. Ker bi človek rekel, da sva ta zadnje dve, k skup pašeta. Kao slovenski Bukowski pa voditeljica narodnozabavnih oddaj. 

Sam lej: “Creepyatrija, Kolumniatrija”. Connecting people.” To že skoz pravim. Do mene prideš tko, da me prebereš, pohvališ, par pogovorov prek sporočil. Da jaz začutim človeka.

Za Jasno mi je blo jasno po enmu pogovoru, da je odbita glih tok k jaz, čeprov v drugo smer. To je pa strelski horoskop, vam jaz povem.

In priznam, nikol si ne bi tega mislila. Mogoče mam tud jaz te predsodke pred takimi oddajami, sam kaj mi to o voditelju pove? En kurac. Un, k je mene prebral, že mora bit okej.

In čeprov je že mela knjigo, sva vseen skombinirale, da se v živo spoznava. Najprej sem uletela kr mim nje že pod gasom, ona je men pomahala. V glavnem, blo je sam še udri brigu na veselje. Čebljat ena čez drugo, skritizirat in pohvalit vse, kar se da. Kelnar mi je tok hitr pire nosil k še nikol. Pol sem mela že privat party s Heleno Blagne in na konc sva ble že zmenjene za ping pong.

Obična, obični

Drug svet, pa vseen ne tok drugačen. Pa še obedve sva fenice od Šaleharja. Ona sicer pravi, da je prikrita fenica, ker baje on apriori ne mara te scene.

No, jaz sem se zdej prepričala v nasprotno. Vsaj kar se Jasne tiče. Ko sem čez par dni neki zbolela, me je takoj vprašala, če mam koga, da mi prinese župco.

Naslednji dan sva ble takoj na vezi: “Pismo je blo dobr včer.” — “Ja,res je.“ — “K v Dalmaciji je v vaši kafani zvečer. Dej posluš ta komad.” — “Neeeee, no, ne poslušam jaz tega. Dej posluš ti rajš to.” — In spet regljat dalje. To bo še en zafukan strelski ping pong.

In ko sem uletela drug dan v kafano, je kelnar držal cviček, k mi ga je prinesla za darilo, sam ker nisem cvičkarca, sva ga njim pol dale, in se pritožil: “Pa poglej njeno sliko kle na steklenici al pa kakšna je bla v živo. Kok je bla boljš tko.”

Ja, obična je bla. Tko kot sem jaz obična in tko kot smo mi vsi obični. In važn, da mene bere.

QURAC

In važn je tud to, kar sem pisala v kolumni leto nazaj. Spet sem pri sranju na koncu tunela.

Debata je o tistmu modelu, k je prišel takrat popravljat komp in sem mela en histeričen izpad. Takrat sem napisala, da v tretje ne gre rado in da mi je jasno, da ne bo več odpisal. In spet sem se zafukala. Ker sva spet na vezi od zjutri do zjutri. Kerič že?

Sranje naju je spet potisnilo v isti kot. In eno leto sem rabila in šele zdej dojela, da ne da mu grem jaz na živce, moti ga kurčev alkohol.

Ker kaj pa naj si mislim po tako “prisrčnem” sporočilu:

Ta pa ta + Tereza = OK

Ta pa ta + malo alkota + Tereza = QURAC

Ta pa ta + Tereza + malo alkota = QURAC

Velja tudi naslednje:

Ta pa ta + malo alkota = QURAC

Tereza + malo alkota = QURAC

Ampak to pa veva že dolgo.

Sem sam še založniku poslala: “Da se ne boš spet držal za glavo. Spet bomo popravljali komp. Tokrat ne bo krega, ker ne bo alkohola.”

Hja. Sam ena stvar je slabš od alkoholika. Dva alkoholika skup.

FOKUSPOKUS

Naročite se za 1 leto € 20,99


Z nakupom naročnine boste odklenili dostop do vseh vsebin za 12 mesecev od dneva sklenitve naročnine.




Zapri


 

Za pomoč in vprašanja nam pišite na suport@fokuspokus.si
Vam je potekla naročnina? Samo 20,99€ za 12 mesecev. NAROČI SE